Slovenska škofovska konferenca je ustanovila tri delovna telesa za program celostne zaščite mladoletnih in ranljivih oseb v Cerkvi. Neodvisna skupina bo analizirala pretekle primere spolnih zlorab v Katoliški Cerkvi pri nas, strokovna komisija bo skrbela za zaščito mladoletnih in ranljivih, še tretja skupina, pa bo pripravila preventivne dejavnosti, pravi tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference dr. Gabriel Kavčič.
Slovenska škofovska konferenca je ustanovila tri delovna telesa za program celostne zaščite mladoletnih in ranljivih oseb v Cerkvi. Neodvisna skupina bo analizirala pretekle primere spolnih zlorab v Katoliški Cerkvi pri nas, strokovna komisija bo skrbela za zaščito mladoletnih in ranljivih, še tretja skupina, pa bo pripravila preventivne dejavnosti, pravi tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference dr. Gabriel Kavčič.
Član Zdravniške zbornice in dekan Medicinske fakultete v Ljubljani prof. dr. Igor Švab je podal sporočilo za javnost. V njem pojasnjuje, zakaj predlogu zakona o prostovoljnem končanju življenja nasprotuje tudi Senat Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je tako stališče sprejel soglasno, z vsemi 80 glasovi zdravnikov in zdravnic, članov senata.
Član Zdravniške zbornice in dekan Medicinske fakultete v Ljubljani prof. dr. Igor Švab je podal sporočilo za javnost. V njem pojasnjuje, zakaj predlogu zakona o prostovoljnem končanju življenja nasprotuje tudi Senat Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je tako stališče sprejel soglasno, z vsemi 80 glasovi zdravnikov in zdravnic, članov senata.
Medtem ko Srebrna nit zagotavlja, da ima predlog zakona veliko varovalk in da je za izdajo recepta za smrtonosno učinkovino določena posebna komisija, pa po besedah člana komisije za medicinsko etiko dr. Pavla Poredoša zadeve niso tako preproste. Na nedavni okrogli mizi v Dolskem je opozoril, da je zdravnikovo poslanstvo spoštovanje in ohranjanje življenja od spočetja do naravne smrti. V primeru evtanazije ali pomoči pri samomoru pa zdravnik postane bolnikov rabelj. Kljub zatrjevanju pobudnikov podobnih zakonov po svetu, da se zlorabe ne bodo dogajale, se na primer v Belgiji kar 30 odstotkov evtanazij izvede brez bolnikove privolitve. Število evtanazij se poveča pred dopusti. »Kar pomeni, da se svojci želijo znebiti starih, ki jih obremenjujejo, da lahko potem svobodno dopustujejo. Problematično je tudi, da se evtanazira psihiatrične, dementne bolnike, ki niso sposobni sami odločati o svojem koncu življenja.« V Belgiji se starši lahko odločijo za evtanazijo otrok s prirojenimi hibami, v Kanadi pa evtanazijo tudi tiste, ki so se naveličali življenja. V družbah, kjer se evtanazija izvaja, se pogosto sprašujejo, do kdaj so ostareli še upravičeni do pokojnine, poudarja dr. Poredoš. Tudi v slovenskem predlogu zakonu ni zanemarljiv ekonomski vidik. »Kot govorijo, gre za cenejšo varianto, ki je bolj rentabilna od paliativne oskrbe. Življenje so zreducirali na ekonomsko kategorijo, kar je absolutno nedopustno.«
Medtem ko Srebrna nit zagotavlja, da ima predlog zakona veliko varovalk in da je za izdajo recepta za smrtonosno učinkovino določena posebna komisija, pa po besedah člana komisije za medicinsko etiko dr. Pavla Poredoša zadeve niso tako preproste. Na nedavni okrogli mizi v Dolskem je opozoril, da je zdravnikovo poslanstvo spoštovanje in ohranjanje življenja od spočetja do naravne smrti. V primeru evtanazije ali pomoči pri samomoru pa zdravnik postane bolnikov rabelj. Kljub zatrjevanju pobudnikov podobnih zakonov po svetu, da se zlorabe ne bodo dogajale, se na primer v Belgiji kar 30 odstotkov evtanazij izvede brez bolnikove privolitve. Število evtanazij se poveča pred dopusti. »Kar pomeni, da se svojci želijo znebiti starih, ki jih obremenjujejo, da lahko potem svobodno dopustujejo. Problematično je tudi, da se evtanazira psihiatrične, dementne bolnike, ki niso sposobni sami odločati o svojem koncu življenja.« V Belgiji se starši lahko odločijo za evtanazijo otrok s prirojenimi hibami, v Kanadi pa evtanazijo tudi tiste, ki so se naveličali življenja. V družbah, kjer se evtanazija izvaja, se pogosto sprašujejo, do kdaj so ostareli še upravičeni do pokojnine, poudarja dr. Poredoš. Tudi v slovenskem predlogu zakonu ni zanemarljiv ekonomski vidik. »Kot govorijo, gre za cenejšo varianto, ki je bolj rentabilna od paliativne oskrbe. Življenje so zreducirali na ekonomsko kategorijo, kar je absolutno nedopustno.«
Nekoč je bil osel, ki je na hrbtu nosil kip ...
Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
V oddaji Pogovor o smo spregovorili o katoliškem šolstvu. Z gosti smo se dotaknili njegovega pomena za družbo in Cerkev, razlik v primerjavi z javnim šolstvom in izzivov s katerimi so soočeni zasebni izobraževalni zavodi. Gostje so bili: direktor Zavoda sv. Stanislava Anton Česen, direktor Zavoda sv. Frančiška Saleškega Peter Polc, ravnatelj Škofijske gimnazije Vipava Vladimir Anžel in ravnatelj Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška Samo Repolusk.
Na prvi dan letošnjega radijskega misijona je bila oddaja Moja zgodbe posvečena mučencu, salezijanskemu bogoslovcu Bernardu Štuhecu, ki je bila ena od žrtev totalitarizmov 20. stoletja. Ob koncu 2. sv. vojne je z domobranci odšel na Koroško. Nazadnje so ga videli kot ujetnika na Teharjah, nato pa se je za njim izgubila vsaka sled. V oddaji Moja zgodba je o njegovem življenju spregovoril zgodovinar dr. Aleš Maver.
Brat Štefan Kožuh je drugi misijonski nagovor pripravil v Porcijunkuli, ki stoji v cerkvi sv. Marije Angelske pri Assisiju. Razmišljal je o moči Božje besede. Ko Jezus zagotovi, da bo z nami do konca časa, ostaja z nami na različne načine, vključno z besedo in zakramenti, je dejal. Ob sklepu misijonskega nagovora je nakazal, na kakšen način naj se lotimo branja Svetega pisma.