Utrip dneva dne 17. 3.

• Papeževo stanje še naprej stabilno; v Vatikanu objavili prvo fotografijo iz bolnišnice.
• Koalicija po treh letih mandata ugotavlja, česa še ni storila. Opozicija do njenega ne-dela kritična.
• Ob tragični nesreči v Severni Makedoniji, ki je terjala 59 življenj, na pomoč tudi Slovenija – na zdravljenje bo sprejela štiri poškodovane.
• Srbski predsednik Vučić zanikal uporabo zvočnega topa proti protestnikom; po mnenju stroke vse spominja na konec Miloševićevega režima leta 2000.
• Vodja evropske diplomacije Kallas: Pogoji, ki jih postavlja Rusija, kažejo, da si ta ne želi miru v Ukrajini.
• Bliža se prvi letošnji Pohod za življenje, ki bo to nedeljo v Kopru.
• Vreme: Jutri bo sončno z mrzlim jutrom, burja bo slabela.
• Brezplačno cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu letos tudi za odrasle, stare 45 in 46 let.
• Društvo za logoterapijo zaradi porasta duševnih motenj predlaga programe za krepitev smisla življenja.
• Šport: Domen Prevc zmagal na drugi tekmi smučarskih poletov v Vikersundu.

Erika Ašič: Pod pritiskom družbe ali na svojih nogah?

Slovenski pedagog dr. Franc Pediček, ki je med drugo svetovno vojno in po njej doživel tudi grozote taborišč, je po vojni pri dr. Gogali doštudiral pedagogiko in postal ugleden profesor, predavatelj, znanstvenik, v slovenskih šolah je vzpostavil svetovalno službo ter napisal vrsto knjig o vzgoji. Toda leta 1971 je po svojem nagovoru na 2. posvetu slovenskih pedagogov na Bledu močno trčil ob režim tedanje komunistične oblasti. Ni se strinjal s tem, da bi sistem vzgoje in izobraževanja oblikoval človeka po meri in potrebah družbe. Njegova smer je bila spoštovanje človekovega dostojanstva, njegove edinstvene in celostne osebnosti, ustvarjalnosti in odgovornosti. Od tistega dne je bilo Pedičku prepovedano pisanje in predavateljsko delo, dobil je lahko le obrobne službe. Znašel se je v močnem konfliktu med stroko in politiko, kar je bilo takrat nevarno. Odtlej je bil nadzorovan in zasledovan. To so izkusili tudi mnogi drugi. Režimsko oblikovanje otrok in mladih po meri družbe se je še okrepilo in bilo močno prisotno vsaj do konca osemdesetih let.  

Zdi se, kot da je v sedanjem času nadzor nad oblikovanjem mladih in nad delovanjem odraslih ostal in se v času trenutne vlade še okrepil; le izvajalci so (formalno) drugi – namesto komunistične partije ga izvajajo leve nevladne in politične organizacije. S pomočjo Sorosevega, ameriškega in evropskega financiranja so v uničevanje človekovega dostojanstva, družine, vrednot in načela zdrave pameti usmerjene pravne službe, sodobni mediji, politika, literatura, kultura, vplivneži, marsikje pa tudi vsebine in načini dela v vrtcih in šolah.  

Nekdo se je odločil, da bodo za manjvredne označeni tisti, ki niso simpatizerji posiljevanja s teorijo spolov in ki so proti spreminjanju spola otrok in mladih. Nekdo se je spomnil, da so električni avtomobili okolju prijazni, čeprav nam ni razkril celotnega vpliva na okolje in ne vemo, kam bomo na primer z njihovimi odpadnimi baterijami. Prepričujejo nas, da so krave bolj škodljive za ozračje kot letala. Nekdo se je odločil, da moramo ilegalnim migrantom na široko odpreti vrata in jim nuditi vse ugodnosti, toda bognedaj, da nas med vožnjo zaloti policija dan po tem, ko nam je preteklo vozniško dovoljenje, ali da kak dan zamudimo s plačilom položnice. Dekleta so bombardirana s posnetki vedno lepih in srečnih vplivnic, kar jim daje občutek, da niso dovolj lepa, dovolj vitka in da njihove ustnice, nos ali zadnjica potrebujejo popravilo. Nekomu ni všeč, da vsakdo pove, kar misli, zato je uveljavil pojem sovražnega govora in mnenja, s katerimi se ne strinja, označil kar za fašizem. Vsebinske razprave so nezaželene, logika je postala nesprejemljiva, oblika je prevladala nad vsebino, politična korektnost nad resnico. In ko nam zdrava pamet pravi, da gredo stvari vedno bolj narobe, nas prepričujejo, da je z našo pametjo nekaj hudo narobe, da je vse to za nas dobro, da tako ščitimo človekove pravice in da nam to omogoča boljšo prihodnost. 

Spet je družba tista, ki oblikuje posameznika po svoji meri. Redki imajo sposobnost, znanje in moč, da izstopajo iz tega vzorca. Zlahka najdemo vzporednice s Pedičkovim časom, ko sta vladala enoumje in nadzor. Rešili smo se enega nadzora in prešli pod drugega, učinek pa je isti. Za tistega, ki se tem (zmedenim) globalističnim načelom postavi po robu, se že najde nek način, da je utišan. Zanemarili smo vrednost in edinstvenost posameznika. Ne zanimajo nas človekova notranjost, njegova ustvarjalnost, talenti in potencial za doprinos k skupnosti, njegove vrednote.  

Kako zelo so nas Evropejce navadili na leporečenje in vedno bolj zgrešene vrednote, priča odziv na nagovor ameriškega podpredsednika J. D. Vancea. Govoril je o pomenu vrednot, ki smo jih poteptali, ter o pomenu tega, da vsakdo svobodno pove svoje stališče. Poudaril je, kako pomembno je prisluhniti vsakomur, četudi se z njim ne strinjamo. Med drugim je dejal: »Izkazalo se je, da ne morete enostavno zahtevati inovativnosti ali ustvarjalnosti, tako kot tudi ne morete prisiliti ljudi, kaj naj mislijo, kaj naj čutijo ali kaj naj verjamejo. Verjamemo, da so te stvari zagotovo povezane.« 

Priznal je, da so tudi v ZDA naredili mnogo napak na tem področju, toda očitno so se odločili spremeniti smer ne le v besedah, ampak tudi v dejanjih. V nagovoru je Vance postavil vprašanje, ki bi si ga lahko večkrat postavili vsi: »Kolikokrat moramo spremljati te strašne napake, preden spremenimo napačno smer in našo skupno civilizacijo popeljemo na nova pota?« 

Ustavitev ameriškega financiranja nevladnih organizacij, usmerjenih v globalizem, in nekaterih levih političnih strank ter s tem tovrstnih vsebin je žarek upanja za Evropo. Tudi prepoved cenzuriranja družbenih omrežij je korak v pravo smer. Če bo le Evropa in z njo Slovenija znala pravi čas odpreti prostor, v katerem se bo posameznik lahko uresničil kot edinstvena, neponovljiva celostna osebnost ter odgovorno zaživel svojo ustvarjalnost. K temu lahko pomaga tudi vsakdo izmed nas – najprej v vsakodnevnem odločanju, da prisluhnemo sebi in sočloveku, sledimo logiki in zdravemu razumu ter da se, ko bo čas, pravilno odločimo na volitvah. 

Pogovori z Vosovci - Edo Brajnik Štefan 1.del

V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, smo se odločili, da bomo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj, izpovedi članov VOS (Varnostno obveščevalne službe). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru Osvobodilne Fronte avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili predstavniki slovenskega predvojnega političnega življenja, učitelji, župani, oficirji, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki in vsi, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.

Pričevanja, ki jih boste slišali in so bila posneta s strani vosovcev samih, so nastala v letih 1978 in 1979 verjetno kot želja, da se o njihovem delovanju med okupacijo obrani njihova vloga, saj so se v povojnem času začeli pojavljati prvi ugovori proti revolucionarnemu nasilju. Tu je treba omeniti znameniti intervju Borisa Pahorja in Alojza Rebule s pesnikom in politikom Edvardom Kocbekom, ki je leta 1975 priznal povojne poboje, ki jih je zagrešila Partija nad idejnimi nasprotniki. Takrat je v Sloveniji takratni Socialistični Sloveniji završalo, kajti šlo je veliko število razoroženih vojakov, ki so izginili v rudniških jaških, kraških jamah in breznih. Ob tem pa se je odvilo tudi veliko drugih skrivnih izpovedi povezanih z revolucionarnim terorjem. Tako lahko tu omenimo med drugim igro Ob 7h pod Trančo, ki jo je ob 20 letnici vstaje že leta 1961 napisal Boris Grabnar. Leta 1975 so jo na RTV Ljubljana posneli kot igro, ki jo je režiral Jože Kloboves in je razbesnela vrh nekdanje VOS. Tako je Edo Brajnik Štefan pisal svojemu vosovskemu kolegu, takrat direktorju RTV Ljubljana Janezu Vipotniku, »da tako interpretiranje vosa in NOB odklanja in obsoja kot netočno, kot falsificiranje dokazanih resnic, kot napad na NOB, na Partijo, kot sovražno dejanje ...« Mimogrede naj povem, da je omenjeno delo sicer zavedeno v Bazi slovenskih filmov, vendar posnetka ni, razen avtorja in režiserja tudi ni podatkov o ekipi, skratka izgleda kot bi bil film uničen ali umaknjen ... Brajnik nato Vipotnika vabi, »da si z ostalimi vosovci ogleda to »igro« in obvezno sodeluje pri njihovih zaključkih. 

Eden od zaključkov bi lahko bila tudi odločitev za snemanje pričevanj nekdanjih članov VOS, kar so izvedli v letih 1978 in 1979. Na 63 kolutih se je ohranilo pričevanje več kot 70. članov Varnostno obveščevalne službe iz celotne Slovenije. Vsa pričevanja so bila prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. 

Zato smo se odločili, da bomo nekaj pričevanj objavili v celoti s komentarjem, ki nam bo pomagal določene dogodke bolj razumeti. Začeli bomo s pričevanjem Eda Branika Štefana posnetim maja 1979, ki nam ga bo s komentarji skušal bolj razložiti znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju, zlasti revolucionarnega nasilja med drugo svetovno vojno in neposredno po njej, ter različnih vidikov nemške okupacije na Gorenjskem v letih 1941–1945. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.

Brajnikovo pričevanje, ki je v celoti dolgo 47 minut, smo predvajali po kosih in komentirjih razlagamo takratno dogajanje v Ljubljani. To je 1. del pričevanja!

Mir Siriji, mir Ukrajini

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste lahko slišali, o čem je na praznik Brezmadežne spregovoril sveti oče pred Marijinim kipom na Španskem trgu. Objavili pa smo tudi dva aktualna pogovora: Mira Milavec iz Karitas Spes nam je povedala, da bi ljudje v Ukrajini preživeli tudi mraz, samo da bi končno zavladal mir. Ravnatelj Misijonskega središča Sirije pa nam je pojasnil, kaj bi se lahko po padcu Asadovega režima zgodilo s kristjani v Siriji. Za vas smo pripravili tudi nekaj drugih novic tega tedna. Med drugim ste slišali, da je pariška cerkev Notredame zasijala v povsem novi podobi in da je papež sklenil kateheze o Svetem Duhu.

Utrip dneva dne 12. 12.

• Poslanci na izredni seji tudi o zakonski podlagi za nov režim delovanja Teša.
• Pred celjskim sodiščem ob obravnavi primera Trenta nov shod v podporo Janši.
• Notranji ministri potrdili vstop Romunije in Bolgarije v schengensko območje.
• Evropski komisar za migracije: Članice bi morale podpreti prostovoljno vračanje Sircev v domovino.
• Slovenski vojaki po novem tudi na NATO-ovi misiji v Bolgariji.
• ŠPORT: Slovenske rokometašice s porazom sklenile Evropsko prvenstvo.
• Vreme: Popoldne in jutri bo večinoma oblačno, z dnevnimi temperaturami od 1 do 6, na Primorskem do 10 stopinj C.
• Civilna iniciativa proti vetrnim elektrarnam v Ilirski Bistrici zbrala 1000 podpisov.
• Psihopatija velik družbeni problem; ključno zgodnje odkrivanje omenjene motnje.
• ŠPORT: Olimpija in Celje drevi za nove točke v konferenčni ligi.

Utrip dneva dne 11. 12.

• Nsi na odboru za notranje zadeve: Ljudje se v Sloveniji ne počutijo varne.
• Minister Poklukar zanika, da se je varnostna situacija poslabšala.
• Tonin: V Novi Sloveniji si intenzivno prizadevamo za desnosredinsko vlado.
• Spirit Slovenija: Kako izkoristiti priložnosti za podjetja, ki jih ponuja država?
• Vodenje prehodne vlade v Siriji prevzel Al Bašir. ZDA: pozorno spremljamo dogajanje.
• Slovenija po padcu režima v Siriji ne ustavlja obravnav prošenj za mednarodno zaščito.
• Lekarniška zbornica o noveli zakona: ugovor vesti farmacevtov je že ustrezno urejen.
• V Sežani stoji nov Vseslovenski center za velike požare v naravnem okolju.
• ŠPORT: Garnbret in Pogačar športnika leta, moška nogometna reprezentanca, ekipa leta.
• Vreme: V notranjosti države bo danes oblačno, jutri se bo postopno jasnilo.

Preživeli bi tudi mraz, samo da bi bil mir

Sodelavka Karitas Spes iz Ukrajine Mira Milavec nam je povedala, da se ljudje v Ukrajini pripravljajo na hudo zimo. V Ukrajini se ljudje pripravljajo na to, da bodo brez elektrike tudi po 12 ur na dan. Povedala nam je, da se je mreža Karitas v teh letih vojne samo še okrepila. »Ljudem pomagamo pri obnovi, potem imamo nove programe za rehabilitacijo tistih, ki se vračajo iz vojne, otrokom in mladim nudimo psihosocialno pomoč.« Mira Milavec medtem koordinira projekte, ki se izvajajo blizu frontne linije in ruske meje. Zaupala nam je tudi številne zgodbe ljudi, s katerimi se srečuje, pa tudi sledi nevere, ki jih je pustil več desetletni komunistični režim.

70 let Marije Pomagaj v Torontu

V Torontu so včeraj praznovali 70. obletnico ustanovitve župnije Marije Pomagaj, prve župnije za slovenske rojake na kanadskih tleh. Marijina cerkev je bila varno zatočišče za rojake, ki so v različnih obdobjih prihajali v Kanado, še posebej po 2. svetovni vojni, ko so bežali pred komunističnim režimom. Slovesno somaševanje je vodil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki je odgovoren za pastoralo Slovencev po svetu. Župniku Leopoldu Valantu in slovenskim lazaristom se je zahvalil za pastoralno skrb za rojake v Torontu in Kanadi. Pri maši so se spomnili vseh, ki so gradili cerkev – tako zgradbo kot občestvo. Škof se je zahvalil rojakom, da ohranjajo močno in trdno vero, skrbijo za slovenski jezik in kulturo ter jim ob jubileju zaželel, da bi drevo te župnije z močnimi koreninami še naprej obrodilo bogate sadove. To je bilo mogoče občutiti pri lepo oblikovani sveti maši in bogatem kulturnem programu, v katerem je sodelovalo veliko mladih. Slovesnosti se je udeležil tudi veleposlanik naše države Gregor Rode.