Gradimo odprto družbo

VEČ ...|22. 1. 2023
Michael Schöpf, novi mednarodni direktor JRS

Jezuitsko združenje za begunce JRS je z veseljem sprejelo novico, da je vrhovni predstojnik Družbe Jezusove p. Arturo Sosa imenoval brata Michaela Schöpfa za novega mednarodnega direktorja Jezuitskega združenja za begunce. Brat Michael je naslednik p. Thomasa Smolicha, ki je vodil Jezuitsko združenje za begunce od oktobra 2015. Brat Schöpf, ki je bil namestnik direktorja Jezuitskega združenja za begunce zadnji dve leti, bo prevzel vodstvo to poletje. Njegovo imenovanje zagotavlja nadaljevanje in stabilnost dela Jezuitskega združenja za begunce v času nezaslišanega prisilnega preseljevanja preko 100 milijonov ljudi po vsem svetu, ki so morali nasilno zapustiti svoje domove.

Michael Schöpf, novi mednarodni direktor JRS

Jezuitsko združenje za begunce JRS je z veseljem sprejelo novico, da je vrhovni predstojnik Družbe Jezusove p. Arturo Sosa imenoval brata Michaela Schöpfa za novega mednarodnega direktorja Jezuitskega združenja za begunce. Brat Michael je naslednik p. Thomasa Smolicha, ki je vodil Jezuitsko združenje za begunce od oktobra 2015. Brat Schöpf, ki je bil namestnik direktorja Jezuitskega združenja za begunce zadnji dve leti, bo prevzel vodstvo to poletje. Njegovo imenovanje zagotavlja nadaljevanje in stabilnost dela Jezuitskega združenja za begunce v času nezaslišanega prisilnega preseljevanja preko 100 milijonov ljudi po vsem svetu, ki so morali nasilno zapustiti svoje domove.

politikainfobegunci

Gradimo odprto družbo

Michael Schöpf, novi mednarodni direktor JRS

Jezuitsko združenje za begunce JRS je z veseljem sprejelo novico, da je vrhovni predstojnik Družbe Jezusove p. Arturo Sosa imenoval brata Michaela Schöpfa za novega mednarodnega direktorja Jezuitskega združenja za begunce. Brat Michael je naslednik p. Thomasa Smolicha, ki je vodil Jezuitsko združenje za begunce od oktobra 2015. Brat Schöpf, ki je bil namestnik direktorja Jezuitskega združenja za begunce zadnji dve leti, bo prevzel vodstvo to poletje. Njegovo imenovanje zagotavlja nadaljevanje in stabilnost dela Jezuitskega združenja za begunce v času nezaslišanega prisilnega preseljevanja preko 100 milijonov ljudi po vsem svetu, ki so morali nasilno zapustiti svoje domove.

VEČ ...|22. 1. 2023
Michael Schöpf, novi mednarodni direktor JRS

Jezuitsko združenje za begunce JRS je z veseljem sprejelo novico, da je vrhovni predstojnik Družbe Jezusove p. Arturo Sosa imenoval brata Michaela Schöpfa za novega mednarodnega direktorja Jezuitskega združenja za begunce. Brat Michael je naslednik p. Thomasa Smolicha, ki je vodil Jezuitsko združenje za begunce od oktobra 2015. Brat Schöpf, ki je bil namestnik direktorja Jezuitskega združenja za begunce zadnji dve leti, bo prevzel vodstvo to poletje. Njegovo imenovanje zagotavlja nadaljevanje in stabilnost dela Jezuitskega združenja za begunce v času nezaslišanega prisilnega preseljevanja preko 100 milijonov ljudi po vsem svetu, ki so morali nasilno zapustiti svoje domove.

JRSMatjaž Merljak

politikainfobegunci

Pojdite in učite

VEČ ...|17. 11. 2019
Projekt MIND in preseljevanja v Burundiju

Tokrat smo prek pogovora, ki je nastal v Burundiju, opozorili na triletni mednarodni projekt MIND – Migracije, povezanost., razvoj, ki je nastal kot odgovor na družbene razmere z namenom: da splošno javnost opozori na pomen univerzalnega trajnostnega razvoja, predstavi temeljne vzroke migracij in njihovo povezanost s trajnostnim razvojem. Vanj je vključena tudi Slovenska Karitas. Slišali ste pogovor, ki je nastal na misijonu Ruzo v Burundiju. Gostili smo sodelavko Karitas Jano Lampe.

Projekt MIND in preseljevanja v Burundiju

Tokrat smo prek pogovora, ki je nastal v Burundiju, opozorili na triletni mednarodni projekt MIND – Migracije, povezanost., razvoj, ki je nastal kot odgovor na družbene razmere z namenom: da splošno javnost opozori na pomen univerzalnega trajnostnega razvoja, predstavi temeljne vzroke migracij in njihovo povezanost s trajnostnim razvojem. Vanj je vključena tudi Slovenska Karitas. Slišali ste pogovor, ki je nastal na misijonu Ruzo v Burundiju. Gostili smo sodelavko Karitas Jano Lampe.

družbapogovormisijoniBurundiSlovenska Karitasprogram MINDJana Lampe

Pojdite in učite

Projekt MIND in preseljevanja v Burundiju
Tokrat smo prek pogovora, ki je nastal v Burundiju, opozorili na triletni mednarodni projekt MIND – Migracije, povezanost., razvoj, ki je nastal kot odgovor na družbene razmere z namenom: da splošno javnost opozori na pomen univerzalnega trajnostnega razvoja, predstavi temeljne vzroke migracij in njihovo povezanost s trajnostnim razvojem. Vanj je vključena tudi Slovenska Karitas. Slišali ste pogovor, ki je nastal na misijonu Ruzo v Burundiju. Gostili smo sodelavko Karitas Jano Lampe.
VEČ ...|17. 11. 2019
Projekt MIND in preseljevanja v Burundiju
Tokrat smo prek pogovora, ki je nastal v Burundiju, opozorili na triletni mednarodni projekt MIND – Migracije, povezanost., razvoj, ki je nastal kot odgovor na družbene razmere z namenom: da splošno javnost opozori na pomen univerzalnega trajnostnega razvoja, predstavi temeljne vzroke migracij in njihovo povezanost s trajnostnim razvojem. Vanj je vključena tudi Slovenska Karitas. Slišali ste pogovor, ki je nastal na misijonu Ruzo v Burundiju. Gostili smo sodelavko Karitas Jano Lampe.

Jure Sešek

družbapogovormisijoniBurundiSlovenska Karitasprogram MINDJana Lampe

Pojdite in učite

VEČ ...|1. 9. 2019
Migracije v Afriki

Ste vedeli, da je več kot devetdeset odstotkov vseh migracij na svetu znotraj Afrike? O preseljevanju na črni celini smo se v Burundiju pogovarjali z misijonarko s. Vesno Hiti.

Migracije v Afriki

Ste vedeli, da je več kot devetdeset odstotkov vseh migracij na svetu znotraj Afrike? O preseljevanju na črni celini smo se v Burundiju pogovarjali z misijonarko s. Vesno Hiti.

Burundi 2019družbapreseljevanjamigracijes. Vesna Hiti

Pojdite in učite

Migracije v Afriki
Ste vedeli, da je več kot devetdeset odstotkov vseh migracij na svetu znotraj Afrike? O preseljevanju na črni celini smo se v Burundiju pogovarjali z misijonarko s. Vesno Hiti.
VEČ ...|1. 9. 2019
Migracije v Afriki
Ste vedeli, da je več kot devetdeset odstotkov vseh migracij na svetu znotraj Afrike? O preseljevanju na črni celini smo se v Burundiju pogovarjali z misijonarko s. Vesno Hiti.

Jure Sešek

Burundi 2019družbapreseljevanjamigracijes. Vesna Hiti

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ...|9. 4. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 09. april 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 09. april 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Moja zgodba

VEČ ...|6. 4. 2025
Revija SLO - Slovenija in totalitarni časi

Pri Založbi Družina je izšla tematska revija Slovenski zgodovinski magazin SLO časi, kraji, ljudje pod naslovom Slovenija in totalitarni časi. Uredil jo je dr. Jože Dežman. Posvečena je 80 letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. O njej so spregovorili urednik in nekateri avtorji.

Revija SLO - Slovenija in totalitarni časi

Pri Založbi Družina je izšla tematska revija Slovenski zgodovinski magazin SLO časi, kraji, ljudje pod naslovom Slovenija in totalitarni časi. Uredil jo je dr. Jože Dežman. Posvečena je 80 letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. O njej so spregovorili urednik in nekateri avtorji.

Jože Bartolj

spominpolitikaSLO časi kraji ljudjeJože DežmanMateja Čoh KladnikKatarina JurjavčičTomaž KladnikMonika Kokalj KočevarMiran KomacAleš NoseSašo RadovanovičIrena UršičMarko Štepec

Kmetijska oddaja

VEČ ...|6. 4. 2025
Hanzi Mikl o zapletih s KGZS, mag. Jože Mohar pa o setvi koruze

Tokrat ste lahko slišali, kako politične pritiske, ki se lomijo na kmečkih hrbtih, vidi Hanzi Mikl, ki je bil dolga leta direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Avstrijske Koroške. Nekaj nasvetov pred setvijo koruze pa je pripravil mag. Jože Mohar.

Hanzi Mikl o zapletih s KGZS, mag. Jože Mohar pa o setvi koruze

Tokrat ste lahko slišali, kako politične pritiske, ki se lomijo na kmečkih hrbtih, vidi Hanzi Mikl, ki je bil dolga leta direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Avstrijske Koroške. Nekaj nasvetov pred setvijo koruze pa je pripravil mag. Jože Mohar.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|31. 3. 2025
Dr. Renato Podbersič in Romana Bider

Gosta sta bila zgodovinar dr. Renato Podbersič in ustanoviteljica Civilne pobude Vseposvojitev Romana Bider. Letos obeležujemo Leto spomina ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. To je bila tudi tema tokratne oddaje Spoznanje več predsodek manj.

Dr. Renato Podbersič in Romana Bider

Gosta sta bila zgodovinar dr. Renato Podbersič in ustanoviteljica Civilne pobude Vseposvojitev Romana Bider. Letos obeležujemo Leto spomina ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. To je bila tudi tema tokratne oddaje Spoznanje več predsodek manj.

Radio Ognjišče

politikaRenato PodbersičRomana Bider

Pogovor o

VEČ ...|2. 4. 2025
Katoliške šole - kako naprej?

V oddaji Pogovor o smo v Tednu katoliškega šolstva gostili direktorje treh katoliških izobraževalnih zavodov, Zavoda sv. Stanislava, Zavoda Antona Martina Slomška in Zavoda sv. Frančiška Saleškega. Tone Česen, dr. Andrej Flogie in Janez Krnc so spregovorili o svojem poslanstvu, o dosedanjem delu, financiranju in kadrovskih izzivih ter umeščenosti v slovenski izobraževalni sistem. 

Katoliške šole - kako naprej?

V oddaji Pogovor o smo v Tednu katoliškega šolstva gostili direktorje treh katoliških izobraževalnih zavodov, Zavoda sv. Stanislava, Zavoda Antona Martina Slomška in Zavoda sv. Frančiška Saleškega. Tone Česen, dr. Andrej Flogie in Janez Krnc so spregovorili o svojem poslanstvu, o dosedanjem delu, financiranju in kadrovskih izzivih ter umeščenosti v slovenski izobraževalni sistem. 

Tanja Dominko

politikaživljenje

Kulturni utrinki

VEČ ...|9. 4. 2025
Poezija iz zbornikov Most in Brez križa in imena

V času radijskega misijona v Kulturnih utrinkih prebiramo pesmi slovenskih fantov in deklet različnih ideoloških prepričanj, ki so nastale v zadnjih letih druge svetovne vojne, vsebujejo pa tudi duhovno dimenzijo. Zbrane so v zbornikih Most in Brez križa in imena.

Poezija iz zbornikov Most in Brez križa in imena

V času radijskega misijona v Kulturnih utrinkih prebiramo pesmi slovenskih fantov in deklet različnih ideoloških prepričanj, ki so nastale v zadnjih letih druge svetovne vojne, vsebujejo pa tudi duhovno dimenzijo. Zbrane so v zbornikih Most in Brez križa in imena.

Jože Bartolj, Marjan Bunič, Jure Sešek

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Komentar Domovina.je

VEČ ...|9. 4. 2025
Nenad Glücks: Naredite Ameriko spet razumno

Predvolilno geslo ameriškega predsednika Donalda Trumpa »Naredimo Ameriko spet veliko« (Make America Great Again) se le nekaj tednov po njegovem prevzemu vodenja ZDA sprevrača v svoje nasprotje. Njegova uvedba carin na uvoz blaga iz okoli 60 držav je povzročila padec vrednosti delnic na borznih trgih (še najbolj ameriških), po svetu se širi strah pred recesijo. 

Nenad Glücks: Naredite Ameriko spet razumno

Predvolilno geslo ameriškega predsednika Donalda Trumpa »Naredimo Ameriko spet veliko« (Make America Great Again) se le nekaj tednov po njegovem prevzemu vodenja ZDA sprevrača v svoje nasprotje. Njegova uvedba carin na uvoz blaga iz okoli 60 držav je povzročila padec vrednosti delnic na borznih trgih (še najbolj ameriških), po svetu se širi strah pred recesijo. 

Nenad Glücks

komentarpolitikadružba

Spominjamo se

VEČ ...|9. 4. 2025
Spominjamo se dne 9. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 9. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|9. 4. 2025
Čebulna juha

Kako bi iz čebule, ki zdaj zelo poganja, pripravili juh, sprašuje poslušalec. Sestra Nikolina mu je svetovala, naj za šest oseb pripravi liter in pol do dva litra vode. Potrebujemo tri srednje velike čebule (15-20 dag). Narežemo jih in solimo. Prilijemo malo vodo, da se najprej pokuha, nato pa se na maščobi začne pražit, da dobi barvo, da da okus in potem lahko še pridamo malo krompirja, malo korenčka ... Zalijemo, da sa dobro skuha, zmiksamo, po okusu solimo. Okus izboljšamo s kislo smetano. Še več čebule bomo potrebovali, če se bomo lotili pripravljanja golaža.  

Čebulna juha

Kako bi iz čebule, ki zdaj zelo poganja, pripravili juh, sprašuje poslušalec. Sestra Nikolina mu je svetovala, naj za šest oseb pripravi liter in pol do dva litra vode. Potrebujemo tri srednje velike čebule (15-20 dag). Narežemo jih in solimo. Prilijemo malo vodo, da se najprej pokuha, nato pa se na maščobi začne pražit, da dobi barvo, da da okus in potem lahko še pridamo malo krompirja, malo korenčka ... Zalijemo, da sa dobro skuha, zmiksamo, po okusu solimo. Okus izboljšamo s kislo smetano. Še več čebule bomo potrebovali, če se bomo lotili pripravljanja golaža.  

Matjaž Merljak

kuhajmo