V celovški stolnici potekajo še zadnje priprave na letošnje praznovanje Slomškove nedelje. Prav tam je namreč blaženega Antona Martina pred 200 leti v duhovnika posvetil takratni krški škof Jakob Pavlič, ki je bil slovenskega rodu. Tako letos k skupnemu praznovanju vabi sedanji krški škof Jože Marketz. Ob 15.30 bo molitvena ura, ob 16h pa bo slovesna sveta maša, pri kateri bosta somaševala tudi mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl in ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Glasbeni spored poleg ljudskega petja sooblikujeta Mladinski zbor Danica pod vodstvom Barbare Mistelbauer Stern in projektni zbor Referata za cerkveno glasbo in Krščanske kulturne zveze pod vodstvom Veronike Karner. Škof Marketz navaja, da je Slomšek iz izkustva Božje ljubezni znal biti blizu ljudem in jih je spodbujal, da črpajo življenjsko moč iz vere in kulture, da cenijo domačnost in ostajajo odprti za neznano, ki zazna bližnjega in je pripravljena sooblikovati skupnost. Želi si, da bi na nedeljski skupni slovesnosti okrepili medsebojno povezanost.
V celovški stolnici potekajo še zadnje priprave na letošnje praznovanje Slomškove nedelje. Prav tam je namreč blaženega Antona Martina pred 200 leti v duhovnika posvetil takratni krški škof Jakob Pavlič, ki je bil slovenskega rodu. Tako letos k skupnemu praznovanju vabi sedanji krški škof Jože Marketz. Ob 15.30 bo molitvena ura, ob 16h pa bo slovesna sveta maša, pri kateri bosta somaševala tudi mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl in ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Glasbeni spored poleg ljudskega petja sooblikujeta Mladinski zbor Danica pod vodstvom Barbare Mistelbauer Stern in projektni zbor Referata za cerkveno glasbo in Krščanske kulturne zveze pod vodstvom Veronike Karner. Škof Marketz navaja, da je Slomšek iz izkustva Božje ljubezni znal biti blizu ljudem in jih je spodbujal, da črpajo življenjsko moč iz vere in kulture, da cenijo domačnost in ostajajo odprti za neznano, ki zazna bližnjega in je pripravljena sooblikovati skupnost. Želi si, da bi na nedeljski skupni slovesnosti okrepili medsebojno povezanost.
Največ pozornosti smo pri tokratnem Vabilu posvetili dobrodelnemu pohodu na Šmarno goro. Naš gost je bil Matej Markovič iz društva Never give up. Povabili pa smo tudi na pogovorni večer ob 250. obletnici rojstva Valentina Staniča v Novo Gorico, na pohod Po sledeh razbojnikov v Babnem polju in na pohod na Sveto goro v okviru projekta Go walking.
Največ pozornosti smo pri tokratnem Vabilu posvetili dobrodelnemu pohodu na Šmarno goro. Naš gost je bil Matej Markovič iz društva Never give up. Povabili pa smo tudi na pogovorni večer ob 250. obletnici rojstva Valentina Staniča v Novo Gorico, na pohod Po sledeh razbojnikov v Babnem polju in na pohod na Sveto goro v okviru projekta Go walking.
V nedeljo smo obhajali praznik Žalostne matere božje in prvi Dan žalujočih. Zato vas tokrat povabili prostovoljko Slovenskega društva hospic Marjetico Stojanovič Verdinek,. Pred leti v prometni nesreči izgubila moža in sina, sama pa je bila močno poškodovana. A danes živi in kipi od upanja in modrosti, ki sije iz njenih besed in oči. Kako ji je to uspelo?
V nedeljo smo obhajali praznik Žalostne matere božje in prvi Dan žalujočih. Zato vas tokrat povabili prostovoljko Slovenskega društva hospic Marjetico Stojanovič Verdinek,. Pred leti v prometni nesreči izgubila moža in sina, sama pa je bila močno poškodovana. A danes živi in kipi od upanja in modrosti, ki sije iz njenih besed in oči. Kako ji je to uspelo?
Tokrat smo sledili nadaljevanju pripovedi zakoncev Štremfelj o njuni veliki pustolovščini, ki sta jo začela pred letom dni. V treh mesecih sta legendarna alpinista prehodila 1700 km dolgo Veliko himalajsko pot, pred nekaj dnevi pa je Andrej Štremfelj sporočil, da je knjiga o doživetjih s poti že napisana. Udeleženci mini radijskih počitnic so imeli privilegij pokukati v ozadje te pustolovščine že letos spomladi. Tudi drugi del njune pripovedi smo posneli v Bernardinu.
Tokrat smo sledili nadaljevanju pripovedi zakoncev Štremfelj o njuni veliki pustolovščini, ki sta jo začela pred letom dni. V treh mesecih sta legendarna alpinista prehodila 1700 km dolgo Veliko himalajsko pot, pred nekaj dnevi pa je Andrej Štremfelj sporočil, da je knjiga o doživetjih s poti že napisana. Udeleženci mini radijskih počitnic so imeli privilegij pokukati v ozadje te pustolovščine že letos spomladi. Tudi drugi del njune pripovedi smo posneli v Bernardinu.
V torek je na Novi univerzi potekala zanimiva debata v okviru Akademskega foruma z naslovom »Je vzhodna srednja Evropa še posebej nagnjena k neliberalizmu?«. Na forumu, ki ga je vodil Matej Avbelj, sta nastopila veleposlanik Leon Marc in Ivan Kalmar, profesor na Univerzi v Torontu. Oba gosta sta v zadnjih letih izdala knjigi o neliberalizmu v srednji Evropi …
V torek je na Novi univerzi potekala zanimiva debata v okviru Akademskega foruma z naslovom »Je vzhodna srednja Evropa še posebej nagnjena k neliberalizmu?«. Na forumu, ki ga je vodil Matej Avbelj, sta nastopila veleposlanik Leon Marc in Ivan Kalmar, profesor na Univerzi v Torontu. Oba gosta sta v zadnjih letih izdala knjigi o neliberalizmu v srednji Evropi …
S Kristino Modic, izvršno direktorico Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, ki skupaj z Društvom bolnikov s krvnimi boleznimi Slovenije v septembru, mesecu krvnih rakov, opozarjajo na številne izzive, s katerimi se bolniki spopadajo v vseh fazah spoprijemanja z boleznijo – kljub temu, da so bolnikom na voljo najsodobnejše oblike zdravljenja, smo govorili o pomenu zgodnjega odkrivanja bolezni, o soočanju z izzivi med zdravljenjem in po njem, o življenju z boleznijo, o rehabilitaciji ter o vnovični vključitvi v poklicno in socialno življenje.
Mlad, uspešen poslovnež se je vozil po …
Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
V tokratni oddaji smo vam predstavili monografijo z naslovom Virgil Šček, Dnevniški zapisi: 1909-1933, ki jo je izdal Študijski center za narodno spravo v so-založništvu z Goriško Mohorjevo družbo. Monografija prinaša prvi del Ščekovih dnevniških zapisov, ki segajo od začetka njegovega pisanja dnevnika v letu 1911 do konca leta 1933. O knjigi so spregovorili predsednik Goriške Mohorjeve družbe msgr. mag. Renato Podbersič, ter urednika dnevniških zapisov in sodelavca Študijskega centra za narodno spravo dr. Renato Podbersič in dr. Matic Batič. Pogovor je povezoval dr. Jože Možina.
Kaj vemo o zgodovini krščanskih praznikov? Kako so nastali in kako se praznovanje razlikuje od dežele do dežele? O tem in še o čem nam je povedal naš gost, umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbel. Ne zamudite zanimivega sogovornika.
V Kmetijski oddaji smo spregovorili o Združenju kmečkih sirarjev Slovenije, ki v torek, 8. oktobra 2024, v kongresnem centru na Brdu pri Kranju pripravlja že 4. festival slovenskih sirov . V studio smo povabili predsednika Združenja, Milana Brenceta, ki je spregovoril o članstvu, o njihovi dejavnosti, o mladih in našem odnosu do podeželja. Poudaril je pomembnost tradicije in dela ter izpostavil, da prazno podeželje za turizem ne bo zanimivo ter da podeželje potrebuje slovenskega človeka . Pravi: Mladim kmetom je treba omogočiti, da si bodo lahko zagotovili denarna sredstva za svojo družino. Družina daje moč in opravičuje vsa odrekanja!
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Tokrat smo sledili nadaljevanju pripovedi zakoncev Štremfelj o njuni veliki pustolovščini, ki sta jo začela pred letom dni. V treh mesecih sta legendarna alpinista prehodila 1700 km dolgo Veliko himalajsko pot, pred nekaj dnevi pa je Andrej Štremfelj sporočil, da je knjiga o doživetjih s poti že napisana. Udeleženci mini radijskih počitnic so imeli privilegij pokukati v ozadje te pustolovščine že letos spomladi. Tudi drugi del njune pripovedi smo posneli v Bernardinu.
Tik pred začetkom festivala verne mladine v Stični 2024 smo Majo in Jakoba vprašali, kako smo na radiu Ognjišče z oglašanji približali dogajanje poslušalcem, in kako radijsko delo mladim udeležencem na licu mesta. Projekt je dobil nove razsežnosti. Marjana pa je v drugem delu oddaje pred mikrofonom gostila mlade, ki so bili poleti na Mladifestu v Medžugorju in na poletnih dneh v francoskem Taizeju.
V celovški stolnici potekajo še zadnje priprave na letošnje praznovanje Slomškove nedelje. Prav tam je namreč blaženega Antona Martina pred 200 leti v duhovnika posvetil takratni krški škof Jakob Pavlič, ki je bil slovenskega rodu. Tako letos k skupnemu praznovanju vabi sedanji krški škof Jože Marketz. Ob 15.30 bo molitvena ura, ob 16h pa bo slovesna sveta maša, pri kateri bosta somaševala tudi mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl in ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Glasbeni spored poleg ljudskega petja sooblikujeta Mladinski zbor Danica pod vodstvom Barbare Mistelbauer Stern in projektni zbor Referata za cerkveno glasbo in Krščanske kulturne zveze pod vodstvom Veronike Karner. Škof Marketz navaja, da je Slomšek iz izkustva Božje ljubezni znal biti blizu ljudem in jih je spodbujal, da črpajo življenjsko moč iz vere in kulture, da cenijo domačnost in ostajajo odprti za neznano, ki zazna bližnjega in je pripravljena sooblikovati skupnost. Želi si, da bi na nedeljski skupni slovesnosti okrepili medsebojno povezanost.