Komentar Domovina.je

VEČ ...|8. 4. 2019
Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke

Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament

Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke

Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament

infopolitikaEUNSiSLSSDSELSep

Komentar Domovina.je

Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke
Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament
VEČ ...|8. 4. 2019
Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke
Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament

Peter Jerman

infopolitikaEUNSiSLSSDSELSep

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|12. 3. 2019
Problematika težav medvedov bo eskalirala

Vlada je konec novembra, potem ko je bilo zaradi zahtev sodišča iz odloka umaknjeno poglavje o gospodarjenju z volkovi, potrdila le Odlok o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda, ki je predvideval odvzem skupno 200-tih medvedov. Ena od okoljevarstvenih organizacij je to odločitev Izpodbijala na sodišču in bila pri tem uspešna, sodišče pa o zadevi, četudi je uvrščena med prednostne še ni odločilo. Glede na lovno dobo to pomeni, da je sezona v katerem je bilo upravljanje s populacijo medveda mogoče, za nami. Po mnenju KGZS bo to prineslo zaostrovanje konfliktov med zvermi in človekom, problematika bo eskalirala. Edina rešitev, ki jo vidijo, je, da se vsa vpletena stroka dogovori, kako težave učinkovito rešiti v prihodnji lovni sezoni.

Problematika težav medvedov bo eskalirala

Vlada je konec novembra, potem ko je bilo zaradi zahtev sodišča iz odloka umaknjeno poglavje o gospodarjenju z volkovi, potrdila le Odlok o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda, ki je predvideval odvzem skupno 200-tih medvedov. Ena od okoljevarstvenih organizacij je to odločitev Izpodbijala na sodišču in bila pri tem uspešna, sodišče pa o zadevi, četudi je uvrščena med prednostne še ni odločilo. Glede na lovno dobo to pomeni, da je sezona v katerem je bilo upravljanje s populacijo medveda mogoče, za nami. Po mnenju KGZS bo to prineslo zaostrovanje konfliktov med zvermi in človekom, problematika bo eskalirala. Edina rešitev, ki jo vidijo, je, da se vsa vpletena stroka dogovori, kako težave učinkovito rešiti v prihodnji lovni sezoni.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Problematika težav medvedov bo eskalirala
Vlada je konec novembra, potem ko je bilo zaradi zahtev sodišča iz odloka umaknjeno poglavje o gospodarjenju z volkovi, potrdila le Odlok o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda, ki je predvideval odvzem skupno 200-tih medvedov. Ena od okoljevarstvenih organizacij je to odločitev Izpodbijala na sodišču in bila pri tem uspešna, sodišče pa o zadevi, četudi je uvrščena med prednostne še ni odločilo. Glede na lovno dobo to pomeni, da je sezona v katerem je bilo upravljanje s populacijo medveda mogoče, za nami. Po mnenju KGZS bo to prineslo zaostrovanje konfliktov med zvermi in človekom, problematika bo eskalirala. Edina rešitev, ki jo vidijo, je, da se vsa vpletena stroka dogovori, kako težave učinkovito rešiti v prihodnji lovni sezoni.
VEČ ...|12. 3. 2019
Problematika težav medvedov bo eskalirala
Vlada je konec novembra, potem ko je bilo zaradi zahtev sodišča iz odloka umaknjeno poglavje o gospodarjenju z volkovi, potrdila le Odlok o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda, ki je predvideval odvzem skupno 200-tih medvedov. Ena od okoljevarstvenih organizacij je to odločitev Izpodbijala na sodišču in bila pri tem uspešna, sodišče pa o zadevi, četudi je uvrščena med prednostne še ni odločilo. Glede na lovno dobo to pomeni, da je sezona v katerem je bilo upravljanje s populacijo medveda mogoče, za nami. Po mnenju KGZS bo to prineslo zaostrovanje konfliktov med zvermi in človekom, problematika bo eskalirala. Edina rešitev, ki jo vidijo, je, da se vsa vpletena stroka dogovori, kako težave učinkovito rešiti v prihodnji lovni sezoni.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|4. 3. 2019
Angelca Likovič in Metka Zevnik pozdravili odločitev o umiku obtožnega predloga zoper Strehovca

Koordinacija »Mi ne sodimo, mi pomagamo!« je pozdravila končanje postopka zoper p. Tadeja Strehovca.

Angelca Likovič in Metka Zevnik pozdravili odločitev o umiku obtožnega predloga zoper Strehovca

Koordinacija »Mi ne sodimo, mi pomagamo!« je pozdravila končanje postopka zoper p. Tadeja Strehovca.

strehovecsojenjetožilstvosvoboda govora

Informativni prispevki

Angelca Likovič in Metka Zevnik pozdravili odločitev o umiku obtožnega predloga zoper Strehovca
Koordinacija »Mi ne sodimo, mi pomagamo!« je pozdravila končanje postopka zoper p. Tadeja Strehovca.
VEČ ...|4. 3. 2019
Angelca Likovič in Metka Zevnik pozdravili odločitev o umiku obtožnega predloga zoper Strehovca
Koordinacija »Mi ne sodimo, mi pomagamo!« je pozdravila končanje postopka zoper p. Tadeja Strehovca.

Alen Salihović

strehovecsojenjetožilstvosvoboda govora

Komentar Domovina.je

VEČ ...|18. 2. 2019
Rok Čakš: Slovenska radikalna levica v bran Madurovemu režimu do zadnje kaplje tuje krvi

Aktualna razprava okrog Venezuele je primer več, kako znamo v Sloveniji odločitev nivoja mimombežne točke na seji vlade povzdigniti v vročo prvovrstno notranjepolitično vprašanje.

Rok Čakš: Slovenska radikalna levica v bran Madurovemu režimu do zadnje kaplje tuje krvi

Aktualna razprava okrog Venezuele je primer več, kako znamo v Sloveniji odločitev nivoja mimombežne točke na seji vlade povzdigniti v vročo prvovrstno notranjepolitično vprašanje.

družbapolitika

Komentar Domovina.je

Rok Čakš: Slovenska radikalna levica v bran Madurovemu režimu do zadnje kaplje tuje krvi
Aktualna razprava okrog Venezuele je primer več, kako znamo v Sloveniji odločitev nivoja mimombežne točke na seji vlade povzdigniti v vročo prvovrstno notranjepolitično vprašanje.
VEČ ...|18. 2. 2019
Rok Čakš: Slovenska radikalna levica v bran Madurovemu režimu do zadnje kaplje tuje krvi
Aktualna razprava okrog Venezuele je primer več, kako znamo v Sloveniji odločitev nivoja mimombežne točke na seji vlade povzdigniti v vročo prvovrstno notranjepolitično vprašanje.

Rok Čakš

družbapolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|14. 2. 2019
Mlade je potrebno opogumiti

Velikokrat se zgodi, da težke razmere, v katerih se kmetijstvo nahaja, mnoge starše spodbudijo, da svojim otrokom svetujejo, da si izberejo drug - nekmetijski - poklic, saj naj bi imeli tako več odprtih poti. Tudi letošnji informativni dnevi ponujajo precej možnosti za opazovanje, zbiranje informacij in tehtanje prihodnjih korakov. Če jih bo vodilo srce, bodo gotovo narejeni v pravo smer. Dragi mladi, čimveč poguma in modrih odločitev vam želim!

Mlade je potrebno opogumiti

Velikokrat se zgodi, da težke razmere, v katerih se kmetijstvo nahaja, mnoge starše spodbudijo, da svojim otrokom svetujejo, da si izberejo drug - nekmetijski - poklic, saj naj bi imeli tako več odprtih poti. Tudi letošnji informativni dnevi ponujajo precej možnosti za opazovanje, zbiranje informacij in tehtanje prihodnjih korakov. Če jih bo vodilo srce, bodo gotovo narejeni v pravo smer. Dragi mladi, čimveč poguma in modrih odločitev vam želim!

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Mlade je potrebno opogumiti
Velikokrat se zgodi, da težke razmere, v katerih se kmetijstvo nahaja, mnoge starše spodbudijo, da svojim otrokom svetujejo, da si izberejo drug - nekmetijski - poklic, saj naj bi imeli tako več odprtih poti. Tudi letošnji informativni dnevi ponujajo precej možnosti za opazovanje, zbiranje informacij in tehtanje prihodnjih korakov. Če jih bo vodilo srce, bodo gotovo narejeni v pravo smer. Dragi mladi, čimveč poguma in modrih odločitev vam želim!
VEČ ...|14. 2. 2019
Mlade je potrebno opogumiti
Velikokrat se zgodi, da težke razmere, v katerih se kmetijstvo nahaja, mnoge starše spodbudijo, da svojim otrokom svetujejo, da si izberejo drug - nekmetijski - poklic, saj naj bi imeli tako več odprtih poti. Tudi letošnji informativni dnevi ponujajo precej možnosti za opazovanje, zbiranje informacij in tehtanje prihodnjih korakov. Če jih bo vodilo srce, bodo gotovo narejeni v pravo smer. Dragi mladi, čimveč poguma in modrih odločitev vam želim!

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Komentar Domovina.je

VEČ ...|28. 1. 2019
Špela Pucelj: Mladi smo sposobni sprejemati pogumne odločitve

Letošnji osrednji lik Svetovnega dneva mladih je Marija. Ob prihodu angela, ki ji je napovedal, da bo pod svojim srcem nosila Božjega sina, je Marija kljub težavam, ki jih je ta odločitev prinesla, sprejela načrt, ki je bil ustvarjen zanjo, in stopila na novo pot. K temu smo poklicani tudi mladi danes. Brati je lahko, to uresničevati pa …. Celotni komentar Špele Pucelj lahko preberete na Domovina.je

Špela Pucelj: Mladi smo sposobni sprejemati pogumne odločitve

Letošnji osrednji lik Svetovnega dneva mladih je Marija. Ob prihodu angela, ki ji je napovedal, da bo pod svojim srcem nosila Božjega sina, je Marija kljub težavam, ki jih je ta odločitev prinesla, sprejela načrt, ki je bil ustvarjen zanjo, in stopila na novo pot. K temu smo poklicani tudi mladi danes. Brati je lahko, to uresničevati pa …. Celotni komentar Špele Pucelj lahko preberete na Domovina.je

SDM Panama 2019mladipapeždružba

Komentar Domovina.je

Špela Pucelj: Mladi smo sposobni sprejemati pogumne odločitve
Letošnji osrednji lik Svetovnega dneva mladih je Marija. Ob prihodu angela, ki ji je napovedal, da bo pod svojim srcem nosila Božjega sina, je Marija kljub težavam, ki jih je ta odločitev prinesla, sprejela načrt, ki je bil ustvarjen zanjo, in stopila na novo pot. K temu smo poklicani tudi mladi danes. Brati je lahko, to uresničevati pa …. Celotni komentar Špele Pucelj lahko preberete na Domovina.je
VEČ ...|28. 1. 2019
Špela Pucelj: Mladi smo sposobni sprejemati pogumne odločitve
Letošnji osrednji lik Svetovnega dneva mladih je Marija. Ob prihodu angela, ki ji je napovedal, da bo pod svojim srcem nosila Božjega sina, je Marija kljub težavam, ki jih je ta odločitev prinesla, sprejela načrt, ki je bil ustvarjen zanjo, in stopila na novo pot. K temu smo poklicani tudi mladi danes. Brati je lahko, to uresničevati pa …. Celotni komentar Špele Pucelj lahko preberete na Domovina.je

Špela Pucelj

SDM Panama 2019mladipapeždružba

Informativni prispevki

VEČ ...|25. 1. 2019
Jeretič o primeru Prešiček: Zlo težko bo obdržal položaj

Zgodba z ministrom za kulturo Dejanom Prešičkom še naprej odmeva. Premier Marjan Šarec je v zvezi z očitki mobinga in zlorabe položaja dejal, da ne bo sprejemal nobenih odločitev, dokler se ne vrne v domovino in ne prebere Prešičkovega poročila. Vse več je medtem pričevanj o mobingu, ki naj bi ga izvajal Prešiček, ki pa vse zanika. O primeru je za Radio Ognjišče spregovoril politični strateg Sebastjan Jeretič.

Jeretič o primeru Prešiček: Zlo težko bo obdržal položaj

Zgodba z ministrom za kulturo Dejanom Prešičkom še naprej odmeva. Premier Marjan Šarec je v zvezi z očitki mobinga in zlorabe položaja dejal, da ne bo sprejemal nobenih odločitev, dokler se ne vrne v domovino in ne prebere Prešičkovega poročila. Vse več je medtem pričevanj o mobingu, ki naj bi ga izvajal Prešiček, ki pa vse zanika. O primeru je za Radio Ognjišče spregovoril politični strateg Sebastjan Jeretič.

infopolitikapogovorodnosi

Informativni prispevki

Jeretič o primeru Prešiček: Zlo težko bo obdržal položaj
Zgodba z ministrom za kulturo Dejanom Prešičkom še naprej odmeva. Premier Marjan Šarec je v zvezi z očitki mobinga in zlorabe položaja dejal, da ne bo sprejemal nobenih odločitev, dokler se ne vrne v domovino in ne prebere Prešičkovega poročila. Vse več je medtem pričevanj o mobingu, ki naj bi ga izvajal Prešiček, ki pa vse zanika. O primeru je za Radio Ognjišče spregovoril politični strateg Sebastjan Jeretič.
VEČ ...|25. 1. 2019
Jeretič o primeru Prešiček: Zlo težko bo obdržal položaj
Zgodba z ministrom za kulturo Dejanom Prešičkom še naprej odmeva. Premier Marjan Šarec je v zvezi z očitki mobinga in zlorabe položaja dejal, da ne bo sprejemal nobenih odločitev, dokler se ne vrne v domovino in ne prebere Prešičkovega poročila. Vse več je medtem pričevanj o mobingu, ki naj bi ga izvajal Prešiček, ki pa vse zanika. O primeru je za Radio Ognjišče spregovoril politični strateg Sebastjan Jeretič.

Alen Salihović

infopolitikapogovorodnosi

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 1. 2019
Balažic o ekološki bombi v Moravški dolini

O najnovejših razkritjih o ekološki bombi v Moravški dolini smo govorili s tamkajšnjim županom Milanom Balažicem. Žalosti ga, da odločitev prebivalcev, ki so na referendumu leta 2007 zavrnili odlaganje odpadkov, nima nobene teže.

Balažic o ekološki bombi v Moravški dolini

O najnovejših razkritjih o ekološki bombi v Moravški dolini smo govorili s tamkajšnjim županom Milanom Balažicem. Žalosti ga, da odločitev prebivalcev, ki so na referendumu leta 2007 zavrnili odlaganje odpadkov, nima nobene teže.

pogovorinfonaravapolitika

Informativni prispevki

Balažic o ekološki bombi v Moravški dolini
O najnovejših razkritjih o ekološki bombi v Moravški dolini smo govorili s tamkajšnjim županom Milanom Balažicem. Žalosti ga, da odločitev prebivalcev, ki so na referendumu leta 2007 zavrnili odlaganje odpadkov, nima nobene teže.
VEČ ...|11. 1. 2019
Balažic o ekološki bombi v Moravški dolini
O najnovejših razkritjih o ekološki bombi v Moravški dolini smo govorili s tamkajšnjim županom Milanom Balažicem. Žalosti ga, da odločitev prebivalcev, ki so na referendumu leta 2007 zavrnili odlaganje odpadkov, nima nobene teže.

Helena Škrlec

pogovorinfonaravapolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|27. 12. 2018
Za zasebne zdravnike pričakovana odločitev ustavnih sodnikov, ki so razveljavili del zakona o zdravstveni dejavnosti

Ustavno sodišče je razveljavilo del zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ureja presežke prihodkov nad odhodki za gospodarske družbe in zasebne zdravnike, ki so izvajalci zdravstvene dejavnosti v sklopu javne zdravstvene službe. Pobudnik za oceno ustavnosti več členov zakona je bilo Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije. Predsednik združenja Igor Dovnik je odločitev sodnikov pozdravil.

Za zasebne zdravnike pričakovana odločitev ustavnih sodnikov, ki so razveljavili del zakona o zdravstveni dejavnosti

Ustavno sodišče je razveljavilo del zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ureja presežke prihodkov nad odhodki za gospodarske družbe in zasebne zdravnike, ki so izvajalci zdravstvene dejavnosti v sklopu javne zdravstvene službe. Pobudnik za oceno ustavnosti več členov zakona je bilo Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije. Predsednik združenja Igor Dovnik je odločitev sodnikov pozdravil.

infopogovor

Informativni prispevki

Za zasebne zdravnike pričakovana odločitev ustavnih sodnikov, ki so razveljavili del zakona o zdravstveni dejavnosti
Ustavno sodišče je razveljavilo del zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ureja presežke prihodkov nad odhodki za gospodarske družbe in zasebne zdravnike, ki so izvajalci zdravstvene dejavnosti v sklopu javne zdravstvene službe. Pobudnik za oceno ustavnosti več členov zakona je bilo Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije. Predsednik združenja Igor Dovnik je odločitev sodnikov pozdravil.
VEČ ...|27. 12. 2018
Za zasebne zdravnike pričakovana odločitev ustavnih sodnikov, ki so razveljavili del zakona o zdravstveni dejavnosti
Ustavno sodišče je razveljavilo del zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ureja presežke prihodkov nad odhodki za gospodarske družbe in zasebne zdravnike, ki so izvajalci zdravstvene dejavnosti v sklopu javne zdravstvene službe. Pobudnik za oceno ustavnosti več členov zakona je bilo Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije. Predsednik združenja Igor Dovnik je odločitev sodnikov pozdravil.

Alen Salihović

infopogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 12. 2018
Toplak, Kovšca in Vučko o odločitvi ustavnih sodnikov o volilni zakonodaji

Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca je zadovoljen z odločitvijo ustavnega sodišča o neustavnosti zakonskega člena, ki določa volilne okraje pri volitvah v DZ. Prav tako eden vodilnih evropskih strokovnjakov na področju volilnega prava in redni svetovalec Sveta Evrope Jurij Toplak. Da je takšno odločitev pričakoval pa je dejal direktor državne volilne komisije Dušan Vučko.

Toplak, Kovšca in Vučko o odločitvi ustavnih sodnikov o volilni zakonodaji

Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca je zadovoljen z odločitvijo ustavnega sodišča o neustavnosti zakonskega člena, ki določa volilne okraje pri volitvah v DZ. Prav tako eden vodilnih evropskih strokovnjakov na področju volilnega prava in redni svetovalec Sveta Evrope Jurij Toplak. Da je takšno odločitev pričakoval pa je dejal direktor državne volilne komisije Dušan Vučko.

info

Informativni prispevki

Toplak, Kovšca in Vučko o odločitvi ustavnih sodnikov o volilni zakonodaji
Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca je zadovoljen z odločitvijo ustavnega sodišča o neustavnosti zakonskega člena, ki določa volilne okraje pri volitvah v DZ. Prav tako eden vodilnih evropskih strokovnjakov na področju volilnega prava in redni svetovalec Sveta Evrope Jurij Toplak. Da je takšno odločitev pričakoval pa je dejal direktor državne volilne komisije Dušan Vučko.
VEČ ...|13. 12. 2018
Toplak, Kovšca in Vučko o odločitvi ustavnih sodnikov o volilni zakonodaji
Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca je zadovoljen z odločitvijo ustavnega sodišča o neustavnosti zakonskega člena, ki določa volilne okraje pri volitvah v DZ. Prav tako eden vodilnih evropskih strokovnjakov na področju volilnega prava in redni svetovalec Sveta Evrope Jurij Toplak. Da je takšno odločitev pričakoval pa je dejal direktor državne volilne komisije Dušan Vučko.

Alen Salihović

info

Iz Betanije

VEČ ...|7. 12. 2018
Ločitve

Ločitev, bolečina vseh vpletenih

Ločitve

Ločitev, bolečina vseh vpletenih

družbapogovorsvetovanje

Iz Betanije

Ločitve
Ločitev, bolečina vseh vpletenih
VEČ ...|7. 12. 2018
Ločitve
Ločitev, bolečina vseh vpletenih

Mateja Subotičanec

družbapogovorsvetovanje

Srečanja

VEČ ...|2. 12. 2018
Še obstajajo pravi moški?

Začenjamo adventni čas, čas priprave na božič. V tem času do izraza posebej prihaja lik sv. Jožefa, tistega moškega, ki je bil pripravljen prevzeti odločitev, skrbeti za Marijo in Jezusa ter slediti Božjemu načrtu. Kaj pa današnji moški, očetje in možje? V oddaji Srečanja so bili z nami trije možje, ki se udeležujejo srečanj skupin mož sv. Jožefa. Tam se med seboj podpirajo in iščejo svojo poklicanost v današnjem času, tako v družbi, kot tudi v Cerkvi in družini. Kako? Če vas zanima, prisluhnite oddaji Srečanja!

Še obstajajo pravi moški?

Začenjamo adventni čas, čas priprave na božič. V tem času do izraza posebej prihaja lik sv. Jožefa, tistega moškega, ki je bil pripravljen prevzeti odločitev, skrbeti za Marijo in Jezusa ter slediti Božjemu načrtu. Kaj pa današnji moški, očetje in možje? V oddaji Srečanja so bili z nami trije možje, ki se udeležujejo srečanj skupin mož sv. Jožefa. Tam se med seboj podpirajo in iščejo svojo poklicanost v današnjem času, tako v družbi, kot tudi v Cerkvi in družini. Kako? Če vas zanima, prisluhnite oddaji Srečanja!

duhovnostdružbaizobraževanjeotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Srečanja

Še obstajajo pravi moški?
Začenjamo adventni čas, čas priprave na božič. V tem času do izraza posebej prihaja lik sv. Jožefa, tistega moškega, ki je bil pripravljen prevzeti odločitev, skrbeti za Marijo in Jezusa ter slediti Božjemu načrtu. Kaj pa današnji moški, očetje in možje? V oddaji Srečanja so bili z nami trije možje, ki se udeležujejo srečanj skupin mož sv. Jožefa. Tam se med seboj podpirajo in iščejo svojo poklicanost v današnjem času, tako v družbi, kot tudi v Cerkvi in družini. Kako? Če vas zanima, prisluhnite oddaji Srečanja!
VEČ ...|2. 12. 2018
Še obstajajo pravi moški?
Začenjamo adventni čas, čas priprave na božič. V tem času do izraza posebej prihaja lik sv. Jožefa, tistega moškega, ki je bil pripravljen prevzeti odločitev, skrbeti za Marijo in Jezusa ter slediti Božjemu načrtu. Kaj pa današnji moški, očetje in možje? V oddaji Srečanja so bili z nami trije možje, ki se udeležujejo srečanj skupin mož sv. Jožefa. Tam se med seboj podpirajo in iščejo svojo poklicanost v današnjem času, tako v družbi, kot tudi v Cerkvi in družini. Kako? Če vas zanima, prisluhnite oddaji Srečanja!

Marjana Debevec

duhovnostdružbaizobraževanjeotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Za življenje

VEČ ...|3. 11. 2018
Izgube in žalovanje

V novembrski oddaji smo ob vprašanjih poslušalcev nadaljevali s temo preteklega meseca: izguba odnosa ali ljubljene osebe. Naš gost frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik pravi: Bog nas je ustvaril iz ljubezni in ta ljubezen nikoli ne ugasne. Tisto, kar je ustvarjeno iz ljubezni, je nesmrtno.

Izgube in žalovanje

V novembrski oddaji smo ob vprašanjih poslušalcev nadaljevali s temo preteklega meseca: izguba odnosa ali ljubljene osebe. Naš gost frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik pravi: Bog nas je ustvaril iz ljubezni in ta ljubezen nikoli ne ugasne. Tisto, kar je ustvarjeno iz ljubezni, je nesmrtno.

duhovnostodnosižalovanjevzgojaločitev

Za življenje

Izgube in žalovanje
V novembrski oddaji smo ob vprašanjih poslušalcev nadaljevali s temo preteklega meseca: izguba odnosa ali ljubljene osebe. Naš gost frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik pravi: Bog nas je ustvaril iz ljubezni in ta ljubezen nikoli ne ugasne. Tisto, kar je ustvarjeno iz ljubezni, je nesmrtno.
VEČ ...|3. 11. 2018
Izgube in žalovanje
V novembrski oddaji smo ob vprašanjih poslušalcev nadaljevali s temo preteklega meseca: izguba odnosa ali ljubljene osebe. Naš gost frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik pravi: Bog nas je ustvaril iz ljubezni in ta ljubezen nikoli ne ugasne. Tisto, kar je ustvarjeno iz ljubezni, je nesmrtno.

Blaž Lesnik

duhovnostodnosižalovanjevzgojaločitev

Radijski roman

VEČ ...|1. 11. 2018
Brez otrok, 54. del

Kako je Michaela in sinova odločitev glede vožnje po avtocesti skoraj stala življenja.

Brez otrok, 54. del

Kako je Michaela in sinova odločitev glede vožnje po avtocesti skoraj stala življenja.

romankulturaizobraževanje

Radijski roman

Brez otrok, 54. del
Kako je Michaela in sinova odločitev glede vožnje po avtocesti skoraj stala življenja.
VEČ ...|1. 11. 2018
Brez otrok, 54. del
Kako je Michaela in sinova odločitev glede vožnje po avtocesti skoraj stala življenja.

Matjaž Merljak

romankulturaizobraževanje

Iz Betanije

VEČ ...|26. 10. 2018
Ločitev- boleča izkušnja

Pri ločitvah svojo ceno plačajo tudi otroci. Boleča izkušnja za vse vpletene.

Ločitev- boleča izkušnja

Pri ločitvah svojo ceno plačajo tudi otroci. Boleča izkušnja za vse vpletene.

družbaločeniskupine Srce za ločene

Iz Betanije

Ločitev- boleča izkušnja
Pri ločitvah svojo ceno plačajo tudi otroci. Boleča izkušnja za vse vpletene.
VEČ ...|26. 10. 2018
Ločitev- boleča izkušnja
Pri ločitvah svojo ceno plačajo tudi otroci. Boleča izkušnja za vse vpletene.

Mateja Subotičanec

družbaločeniskupine Srce za ločene

Iz Betanije

VEČ ...|24. 10. 2018
Izkušnja ločitve II. del

Lani je v zakon stopilo skoraj šest tisoč petsto parov, ločilo pa se je 2.387 parov parov. To je statistika. Za sogovornika Rudija rubrike Iz Betanije ločitev ni le statistični podatek, ampak je boleča izkušnja, ki jo je bil pripravljen deliti z našimi poslušalci.

Izkušnja ločitve II. del

Lani je v zakon stopilo skoraj šest tisoč petsto parov, ločilo pa se je 2.387 parov parov. To je statistika. Za sogovornika Rudija rubrike Iz Betanije ločitev ni le statistični podatek, ampak je boleča izkušnja, ki jo je bil pripravljen deliti z našimi poslušalci.

izobraževanjesvetovanje

Iz Betanije

Izkušnja ločitve II. del
Lani je v zakon stopilo skoraj šest tisoč petsto parov, ločilo pa se je 2.387 parov parov. To je statistika. Za sogovornika Rudija rubrike Iz Betanije ločitev ni le statistični podatek, ampak je boleča izkušnja, ki jo je bil pripravljen deliti z našimi poslušalci.
VEČ ...|24. 10. 2018
Izkušnja ločitve II. del
Lani je v zakon stopilo skoraj šest tisoč petsto parov, ločilo pa se je 2.387 parov parov. To je statistika. Za sogovornika Rudija rubrike Iz Betanije ločitev ni le statistični podatek, ampak je boleča izkušnja, ki jo je bil pripravljen deliti z našimi poslušalci.

Mateja Subotičanec

izobraževanjesvetovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|16. 10. 2018
Razkol v pravoslavni Cerkvi - nadškof Stanislav Hočevar

Ruska pravoslavna Cerkev je prekinila ’evharistično občestvo’ s carigrajskim ekumenskim patriarhatom. Takšno odločitev je sprejela na včerajšnjem zasedanju v Minsku, trajala pa bo dokler ekumenski patriarhat ne bo preklical priznanja neodvisnosti Ukrajinske pravoslavne Cerkve, kar je storil minuli četrtek. Gre za razkol v pravoslavju.

Razkol v pravoslavni Cerkvi - nadškof Stanislav Hočevar

Ruska pravoslavna Cerkev je prekinila ’evharistično občestvo’ s carigrajskim ekumenskim patriarhatom. Takšno odločitev je sprejela na včerajšnjem zasedanju v Minsku, trajala pa bo dokler ekumenski patriarhat ne bo preklical priznanja neodvisnosti Ukrajinske pravoslavne Cerkve, kar je storil minuli četrtek. Gre za razkol v pravoslavju.

info

Informativni prispevki

Razkol v pravoslavni Cerkvi - nadškof Stanislav Hočevar
Ruska pravoslavna Cerkev je prekinila ’evharistično občestvo’ s carigrajskim ekumenskim patriarhatom. Takšno odločitev je sprejela na včerajšnjem zasedanju v Minsku, trajala pa bo dokler ekumenski patriarhat ne bo preklical priznanja neodvisnosti Ukrajinske pravoslavne Cerkve, kar je storil minuli četrtek. Gre za razkol v pravoslavju.
VEČ ...|16. 10. 2018
Razkol v pravoslavni Cerkvi - nadškof Stanislav Hočevar
Ruska pravoslavna Cerkev je prekinila ’evharistično občestvo’ s carigrajskim ekumenskim patriarhatom. Takšno odločitev je sprejela na včerajšnjem zasedanju v Minsku, trajala pa bo dokler ekumenski patriarhat ne bo preklical priznanja neodvisnosti Ukrajinske pravoslavne Cerkve, kar je storil minuli četrtek. Gre za razkol v pravoslavju.

Marta Jerebič

info

Za življenje

VEČ ...|6. 10. 2018
Ko razpade odnos

Govorili smo o bolečini ob razpadu odnosa pa tudi o dobri pripravi na življenjsko pot, ki jo je potrebno načrtovati skupaj. Ko razpade odnos, ko odide dekle, ko se fant ne javi več, lahko to grozovito boli. Še bolj boli izdajstvo, prevara, ko partner odide drugam. Frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik je odgovarjal tudi na vprašanja in klice naših poslušalcev.

Ko razpade odnos

Govorili smo o bolečini ob razpadu odnosa pa tudi o dobri pripravi na življenjsko pot, ki jo je potrebno načrtovati skupaj. Ko razpade odnos, ko odide dekle, ko se fant ne javi več, lahko to grozovito boli. Še bolj boli izdajstvo, prevara, ko partner odide drugam. Frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik je odgovarjal tudi na vprašanja in klice naših poslušalcev.

pogovorvzgojaodnosiločitev

Za življenje

Ko razpade odnos
Govorili smo o bolečini ob razpadu odnosa pa tudi o dobri pripravi na življenjsko pot, ki jo je potrebno načrtovati skupaj. Ko razpade odnos, ko odide dekle, ko se fant ne javi več, lahko to grozovito boli. Še bolj boli izdajstvo, prevara, ko partner odide drugam. Frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik je odgovarjal tudi na vprašanja in klice naših poslušalcev.
VEČ ...|6. 10. 2018
Ko razpade odnos
Govorili smo o bolečini ob razpadu odnosa pa tudi o dobri pripravi na življenjsko pot, ki jo je potrebno načrtovati skupaj. Ko razpade odnos, ko odide dekle, ko se fant ne javi več, lahko to grozovito boli. Še bolj boli izdajstvo, prevara, ko partner odide drugam. Frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik je odgovarjal tudi na vprašanja in klice naših poslušalcev.

Blaž Lesnik

pogovorvzgojaodnosiločitev

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|1. 10. 2018
Gost dr. Ernest Petrič

Poleg prvih korakov oziroma odločitev nove vlade so bile v ospredju zunanjepolitične teme kot naprimer Makedonija po referendumu, ukrepi EU zoper Madžarsko, prihodnost Balkana... Ustavili smo se tudi pri vprašanju ali bo naša zunanja politika bolj uravnotežena.

Gost dr. Ernest Petrič

Poleg prvih korakov oziroma odločitev nove vlade so bile v ospredju zunanjepolitične teme kot naprimer Makedonija po referendumu, ukrepi EU zoper Madžarsko, prihodnost Balkana... Ustavili smo se tudi pri vprašanju ali bo naša zunanja politika bolj uravnotežena.

pogovorpolitikakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

Gost dr. Ernest Petrič
Poleg prvih korakov oziroma odločitev nove vlade so bile v ospredju zunanjepolitične teme kot naprimer Makedonija po referendumu, ukrepi EU zoper Madžarsko, prihodnost Balkana... Ustavili smo se tudi pri vprašanju ali bo naša zunanja politika bolj uravnotežena.
VEČ ...|1. 10. 2018
Gost dr. Ernest Petrič
Poleg prvih korakov oziroma odločitev nove vlade so bile v ospredju zunanjepolitične teme kot naprimer Makedonija po referendumu, ukrepi EU zoper Madžarsko, prihodnost Balkana... Ustavili smo se tudi pri vprašanju ali bo naša zunanja politika bolj uravnotežena.

Tone Gorjup

pogovorpolitikakomentar

Svetovalnica

VEČ ...|27. 9. 2018
Razveza zakonskih partnerjev

Statistični podatki kažejo, da je največ ločitev po petnajstih letih zakona. Razlogi zanjo so različni, jih je sploh smiselno iskati? Kako jo doživlja ločenec in kako jo sprejema okolica? Se na ločitev lahko pripravimo, jo olajšamo otrokom, ki so vedno žrtve? Milena Svetlin, zakonska in družinska terapevtka, je odgovarjala na vprašanja, in osvetlila predvsem pomen čustvene kompetence pri vzpostavljanju odnosov.

Razveza zakonskih partnerjev

Statistični podatki kažejo, da je največ ločitev po petnajstih letih zakona. Razlogi zanjo so različni, jih je sploh smiselno iskati? Kako jo doživlja ločenec in kako jo sprejema okolica? Se na ločitev lahko pripravimo, jo olajšamo otrokom, ki so vedno žrtve? Milena Svetlin, zakonska in družinska terapevtka, je odgovarjala na vprašanja, in osvetlila predvsem pomen čustvene kompetence pri vzpostavljanju odnosov.

svetovanjeizobraževanjedružba

Svetovalnica

Razveza zakonskih partnerjev
Statistični podatki kažejo, da je največ ločitev po petnajstih letih zakona. Razlogi zanjo so različni, jih je sploh smiselno iskati? Kako jo doživlja ločenec in kako jo sprejema okolica? Se na ločitev lahko pripravimo, jo olajšamo otrokom, ki so vedno žrtve? Milena Svetlin, zakonska in družinska terapevtka, je odgovarjala na vprašanja, in osvetlila predvsem pomen čustvene kompetence pri vzpostavljanju odnosov.
VEČ ...|27. 9. 2018
Razveza zakonskih partnerjev
Statistični podatki kažejo, da je največ ločitev po petnajstih letih zakona. Razlogi zanjo so različni, jih je sploh smiselno iskati? Kako jo doživlja ločenec in kako jo sprejema okolica? Se na ločitev lahko pripravimo, jo olajšamo otrokom, ki so vedno žrtve? Milena Svetlin, zakonska in družinska terapevtka, je odgovarjala na vprašanja, in osvetlila predvsem pomen čustvene kompetence pri vzpostavljanju odnosov.

Nataša Ličen

svetovanjeizobraževanjedružba

Naš pogled

VEČ ...|4. 9. 2018
Razčlovečiti človeka in odnose?

Živimo v nepredvidljivem svetu, v svetu hitrih in pogosto prenagljenih odločitev, zato se je dobro in modro na določene spremembe pripraviti.

Razčlovečiti človeka in odnose?

Živimo v nepredvidljivem svetu, v svetu hitrih in pogosto prenagljenih odločitev, zato se je dobro in modro na določene spremembe pripraviti.

komentar

Naš pogled

Razčlovečiti človeka in odnose?
Živimo v nepredvidljivem svetu, v svetu hitrih in pogosto prenagljenih odločitev, zato se je dobro in modro na določene spremembe pripraviti.
VEČ ...|4. 9. 2018
Razčlovečiti človeka in odnose?
Živimo v nepredvidljivem svetu, v svetu hitrih in pogosto prenagljenih odločitev, zato se je dobro in modro na določene spremembe pripraviti.

Nataša Ličen

komentar

Mladoskop

VEČ ...|30. 8. 2018
Študij na Teološki Fakulteti

K pogovoru smo povabili dr. Tadeja Steguja, prodekana za študijske zadeve na Teološki Fakulteti Univerze v Ljubljani in dr. Matjaža Celarca, asistenta in študijskega prefekta na omenjeni Fakulteti. Mladi, ki so pred odločitvijo in izbiro svoje poklicne poti, pogosto sledijo družbeno izpostavljenim poklicem. Najpomembneje je prisluhniti sebi ter lastnim zanimanjem. Tudi nepoznavanje študijskih programov je včasih temeljni razlog nepravih odločitev. Kaj vse je teologija, zakaj so študentje Teološke fakultete med najbolj zadovoljnimi študenti, katera znanja vse dobijo, kako širok je njihov izobraževalni opus in podobno, smo govorili v tokratnem Mladoskopu. Vabljeni k poslušanju.

Študij na Teološki Fakulteti

K pogovoru smo povabili dr. Tadeja Steguja, prodekana za študijske zadeve na Teološki Fakulteti Univerze v Ljubljani in dr. Matjaža Celarca, asistenta in študijskega prefekta na omenjeni Fakulteti. Mladi, ki so pred odločitvijo in izbiro svoje poklicne poti, pogosto sledijo družbeno izpostavljenim poklicem. Najpomembneje je prisluhniti sebi ter lastnim zanimanjem. Tudi nepoznavanje študijskih programov je včasih temeljni razlog nepravih odločitev. Kaj vse je teologija, zakaj so študentje Teološke fakultete med najbolj zadovoljnimi študenti, katera znanja vse dobijo, kako širok je njihov izobraževalni opus in podobno, smo govorili v tokratnem Mladoskopu. Vabljeni k poslušanju.

izobraževanjemladipogovor

Mladoskop

Študij na Teološki Fakulteti
K pogovoru smo povabili dr. Tadeja Steguja, prodekana za študijske zadeve na Teološki Fakulteti Univerze v Ljubljani in dr. Matjaža Celarca, asistenta in študijskega prefekta na omenjeni Fakulteti. Mladi, ki so pred odločitvijo in izbiro svoje poklicne poti, pogosto sledijo družbeno izpostavljenim poklicem. Najpomembneje je prisluhniti sebi ter lastnim zanimanjem. Tudi nepoznavanje študijskih programov je včasih temeljni razlog nepravih odločitev. Kaj vse je teologija, zakaj so študentje Teološke fakultete med najbolj zadovoljnimi študenti, katera znanja vse dobijo, kako širok je njihov izobraževalni opus in podobno, smo govorili v tokratnem Mladoskopu. Vabljeni k poslušanju.
VEČ ...|30. 8. 2018
Študij na Teološki Fakulteti
K pogovoru smo povabili dr. Tadeja Steguja, prodekana za študijske zadeve na Teološki Fakulteti Univerze v Ljubljani in dr. Matjaža Celarca, asistenta in študijskega prefekta na omenjeni Fakulteti. Mladi, ki so pred odločitvijo in izbiro svoje poklicne poti, pogosto sledijo družbeno izpostavljenim poklicem. Najpomembneje je prisluhniti sebi ter lastnim zanimanjem. Tudi nepoznavanje študijskih programov je včasih temeljni razlog nepravih odločitev. Kaj vse je teologija, zakaj so študentje Teološke fakultete med najbolj zadovoljnimi študenti, katera znanja vse dobijo, kako širok je njihov izobraževalni opus in podobno, smo govorili v tokratnem Mladoskopu. Vabljeni k poslušanju.

Nataša Ličen

izobraževanjemladipogovor

Kulturni utrinki

VEČ ...|1. 8. 2018
Evropski mladinski orkester nocoj v Posočju - Vili Prinčič knjiga o spomenikih 1. sv. vojne - Odstop predsednika DSP Iva Svetine

Pisatelj, pesnik in dramatik Ivo Svetina je v ponedeljek člane in članice Društva slovenskih pisateljev obvestil, da je odstopil z mesta predsednika društva. Kot je po pisanju današnjega Dela zapisal v pismu, je 22. junija obvestil upravni odbor, da nepreklicno odstopa z mesta predsednika društva. Razlogov za njegovo odločitev je več, med drugim so tudi osebne narave.

Evropski mladinski orkester nocoj v Posočju - Vili Prinčič knjiga o spomenikih 1. sv. vojne - Odstop predsednika DSP Iva Svetine

Pisatelj, pesnik in dramatik Ivo Svetina je v ponedeljek člane in članice Društva slovenskih pisateljev obvestil, da je odstopil z mesta predsednika društva. Kot je po pisanju današnjega Dela zapisal v pismu, je 22. junija obvestil upravni odbor, da nepreklicno odstopa z mesta predsednika društva. Razlogov za njegovo odločitev je več, med drugim so tudi osebne narave.

kultura

Kulturni utrinki

Evropski mladinski orkester nocoj v Posočju - Vili Prinčič knjiga o spomenikih 1. sv. vojne - Odstop predsednika DSP Iva Svetine
Pisatelj, pesnik in dramatik Ivo Svetina je v ponedeljek člane in članice Društva slovenskih pisateljev obvestil, da je odstopil z mesta predsednika društva. Kot je po pisanju današnjega Dela zapisal v pismu, je 22. junija obvestil upravni odbor, da nepreklicno odstopa z mesta predsednika društva. Razlogov za njegovo odločitev je več, med drugim so tudi osebne narave.
VEČ ...|1. 8. 2018
Evropski mladinski orkester nocoj v Posočju - Vili Prinčič knjiga o spomenikih 1. sv. vojne - Odstop predsednika DSP Iva Svetine
Pisatelj, pesnik in dramatik Ivo Svetina je v ponedeljek člane in članice Društva slovenskih pisateljev obvestil, da je odstopil z mesta predsednika društva. Kot je po pisanju današnjega Dela zapisal v pismu, je 22. junija obvestil upravni odbor, da nepreklicno odstopa z mesta predsednika društva. Razlogov za njegovo odločitev je več, med drugim so tudi osebne narave.

Jože Bartolj

kultura

Pogovor o

VEČ ...|23. 5. 2018
Drugo predvolilno soočenje pred parlamentarnimi volitvami 2018

V studiu Radia Ognjišče smo tokrat soočili predstavnike in kandidate štirih političnih strank, poslanca SDS Anžeta Logarja, poslanca Levice Miha Kordiša, kandidata Liste Marjana Šarca Vojmirja Urlepa in kandidata Združene desnice Aleša Primca.

Drugo predvolilno soočenje pred parlamentarnimi volitvami 2018

V studiu Radia Ognjišče smo tokrat soočili predstavnike in kandidate štirih političnih strank, poslanca SDS Anžeta Logarja, poslanca Levice Miha Kordiša, kandidata Liste Marjana Šarca Vojmirja Urlepa in kandidata Združene desnice Aleša Primca.

Pogovor o

Drugo predvolilno soočenje pred parlamentarnimi volitvami 2018
V studiu Radia Ognjišče smo tokrat soočili predstavnike in kandidate štirih političnih strank, poslanca SDS Anžeta Logarja, poslanca Levice Miha Kordiša, kandidata Liste Marjana Šarca Vojmirja Urlepa in kandidata Združene desnice Aleša Primca.
VEČ ...|23. 5. 2018
Drugo predvolilno soočenje pred parlamentarnimi volitvami 2018
V studiu Radia Ognjišče smo tokrat soočili predstavnike in kandidate štirih političnih strank, poslanca SDS Anžeta Logarja, poslanca Levice Miha Kordiša, kandidata Liste Marjana Šarca Vojmirja Urlepa in kandidata Združene desnice Aleša Primca.

Tanja DominkoAndrej Šinko

Naš pogled

VEČ ...|1. 5. 2018
Raziskava: Kaj nas naredi za uspešne in srečne?

Ta komentar je raziskava o raziskavah. O delu, seveda. K brskanju po spletu za takimi raziskavami me je spodbudilo predavanje, ki ga je za radijske sodelavce pripravil specialni pedagog Marko Juhant. Navajal je raziskavo s Harvarda, ene najprestižnejših univerz na svetu. In sem tudi sama pobrskala, za kakšno raziskavo pravzaprav gre.

Raziskava: Kaj nas naredi za uspešne in srečne?

Ta komentar je raziskava o raziskavah. O delu, seveda. K brskanju po spletu za takimi raziskavami me je spodbudilo predavanje, ki ga je za radijske sodelavce pripravil specialni pedagog Marko Juhant. Navajal je raziskavo s Harvarda, ene najprestižnejših univerz na svetu. In sem tudi sama pobrskala, za kakšno raziskavo pravzaprav gre.

Naš pogled

Raziskava: Kaj nas naredi za uspešne in srečne?
Ta komentar je raziskava o raziskavah. O delu, seveda. K brskanju po spletu za takimi raziskavami me je spodbudilo predavanje, ki ga je za radijske sodelavce pripravil specialni pedagog Marko Juhant. Navajal je raziskavo s Harvarda, ene najprestižnejših univerz na svetu. In sem tudi sama pobrskala, za kakšno raziskavo pravzaprav gre.
VEČ ...|1. 5. 2018
Raziskava: Kaj nas naredi za uspešne in srečne?
Ta komentar je raziskava o raziskavah. O delu, seveda. K brskanju po spletu za takimi raziskavami me je spodbudilo predavanje, ki ga je za radijske sodelavce pripravil specialni pedagog Marko Juhant. Navajal je raziskavo s Harvarda, ene najprestižnejših univerz na svetu. In sem tudi sama pobrskala, za kakšno raziskavo pravzaprav gre.

Marta Jerebič

Pogovor o

VEČ ...|17. 1. 2018
Prvo leto Trumpovega mandata - dr. Bogomil Ferfila, Klemen Balanč

V oddaji Pogovor smo govorili o tem, kaj je prineslo prvo leto mandata ameriškega predsednika Donalda Trumpa in kaj lahko v ameriški politiki pričakujemo v prihodnje. Prav tako smo govorili o ameriških odnosih z Rusijo, Severno Korejo in Iranom ter še o nekaterih temah, ki bodo ali so zaznamovale mednarodni politični parket. O omenjenih temah smo spregovorili s profesorjem s Fakultete za družbene vede dr. Bogomilom Ferfilo in sodelavcem Inštituta za politični menedžment Klemenom Balančem.

Prvo leto Trumpovega mandata - dr. Bogomil Ferfila, Klemen Balanč

V oddaji Pogovor smo govorili o tem, kaj je prineslo prvo leto mandata ameriškega predsednika Donalda Trumpa in kaj lahko v ameriški politiki pričakujemo v prihodnje. Prav tako smo govorili o ameriških odnosih z Rusijo, Severno Korejo in Iranom ter še o nekaterih temah, ki bodo ali so zaznamovale mednarodni politični parket. O omenjenih temah smo spregovorili s profesorjem s Fakultete za družbene vede dr. Bogomilom Ferfilo in sodelavcem Inštituta za politični menedžment Klemenom Balančem.

Pogovor o

Prvo leto Trumpovega mandata - dr. Bogomil Ferfila, Klemen Balanč
V oddaji Pogovor smo govorili o tem, kaj je prineslo prvo leto mandata ameriškega predsednika Donalda Trumpa in kaj lahko v ameriški politiki pričakujemo v prihodnje. Prav tako smo govorili o ameriških odnosih z Rusijo, Severno Korejo in Iranom ter še o nekaterih temah, ki bodo ali so zaznamovale mednarodni politični parket. O omenjenih temah smo spregovorili s profesorjem s Fakultete za družbene vede dr. Bogomilom Ferfilo in sodelavcem Inštituta za politični menedžment Klemenom Balančem.
VEČ ...|17. 1. 2018
Prvo leto Trumpovega mandata - dr. Bogomil Ferfila, Klemen Balanč
V oddaji Pogovor smo govorili o tem, kaj je prineslo prvo leto mandata ameriškega predsednika Donalda Trumpa in kaj lahko v ameriški politiki pričakujemo v prihodnje. Prav tako smo govorili o ameriških odnosih z Rusijo, Severno Korejo in Iranom ter še o nekaterih temah, ki bodo ali so zaznamovale mednarodni politični parket. O omenjenih temah smo spregovorili s profesorjem s Fakultete za družbene vede dr. Bogomilom Ferfilo in sodelavcem Inštituta za politični menedžment Klemenom Balančem.

Andrej Šinko

Svetovalnica

VEČ ...|12. 1. 2018
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer

V Svetovalnici nas je tokrat zanimalo, kako vložiti pobudo na Urad varuha človekovih pravic. Katere so primerne poti in kdaj je odločitev, da potrkamo še na teh vratih, povsem na mestu. Katere pobude urad varuha sploh obravnava, kako uspešen je in kako ta ustanova deluje kot kompas v družbi, kaj je prav in kaj ne. Varuhinja Vlasta Nussdorfer je odgovarjala tudi na vaša vprašanja.

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer

V Svetovalnici nas je tokrat zanimalo, kako vložiti pobudo na Urad varuha človekovih pravic. Katere so primerne poti in kdaj je odločitev, da potrkamo še na teh vratih, povsem na mestu. Katere pobude urad varuha sploh obravnava, kako uspešen je in kako ta ustanova deluje kot kompas v družbi, kaj je prav in kaj ne. Varuhinja Vlasta Nussdorfer je odgovarjala tudi na vaša vprašanja.

Svetovalnica

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer
V Svetovalnici nas je tokrat zanimalo, kako vložiti pobudo na Urad varuha človekovih pravic. Katere so primerne poti in kdaj je odločitev, da potrkamo še na teh vratih, povsem na mestu. Katere pobude urad varuha sploh obravnava, kako uspešen je in kako ta ustanova deluje kot kompas v družbi, kaj je prav in kaj ne. Varuhinja Vlasta Nussdorfer je odgovarjala tudi na vaša vprašanja.
VEČ ...|12. 1. 2018
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer
V Svetovalnici nas je tokrat zanimalo, kako vložiti pobudo na Urad varuha človekovih pravic. Katere so primerne poti in kdaj je odločitev, da potrkamo še na teh vratih, povsem na mestu. Katere pobude urad varuha sploh obravnava, kako uspešen je in kako ta ustanova deluje kot kompas v družbi, kaj je prav in kaj ne. Varuhinja Vlasta Nussdorfer je odgovarjala tudi na vaša vprašanja.

Tanja Dominko

Svetovalnica

VEČ ...|5. 1. 2018
Domovi za starejše - Elizabeta Pristav Bobnar in Martina Martinčič

V Svetovalnici smo govorili o tem, kaj pomeni odločitev za dom za starejše. Kakšen je postopek, kako potekajo dejavnosti, kakšne so možnosti za obisk zdravnika in kako je z uresničevanjem drugih potreb stanovalcev. Z nami sta bila Elizabeta Pristav Bobnar in Martina Martinčič iz doma starejših Taber v Cerkljah na Gorenjskem.

Domovi za starejše - Elizabeta Pristav Bobnar in Martina Martinčič

V Svetovalnici smo govorili o tem, kaj pomeni odločitev za dom za starejše. Kakšen je postopek, kako potekajo dejavnosti, kakšne so možnosti za obisk zdravnika in kako je z uresničevanjem drugih potreb stanovalcev. Z nami sta bila Elizabeta Pristav Bobnar in Martina Martinčič iz doma starejših Taber v Cerkljah na Gorenjskem.

Svetovalnica

Domovi za starejše - Elizabeta Pristav Bobnar in Martina Martinčič
V Svetovalnici smo govorili o tem, kaj pomeni odločitev za dom za starejše. Kakšen je postopek, kako potekajo dejavnosti, kakšne so možnosti za obisk zdravnika in kako je z uresničevanjem drugih potreb stanovalcev. Z nami sta bila Elizabeta Pristav Bobnar in Martina Martinčič iz doma starejših Taber v Cerkljah na Gorenjskem.
VEČ ...|5. 1. 2018
Domovi za starejše - Elizabeta Pristav Bobnar in Martina Martinčič
V Svetovalnici smo govorili o tem, kaj pomeni odločitev za dom za starejše. Kakšen je postopek, kako potekajo dejavnosti, kakšne so možnosti za obisk zdravnika in kako je z uresničevanjem drugih potreb stanovalcev. Z nami sta bila Elizabeta Pristav Bobnar in Martina Martinčič iz doma starejših Taber v Cerkljah na Gorenjskem.

Tanja Dominko

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ...|24. 4. 2019
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 24. april 2019 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 24. april 2019 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Globine

VEČ ...|12. 3. 2019
O sektah in kultu

Tokratna tema je odprla vpšranja o cerkvenih verskih skupnostih, kultih in sektah. Zakaj je slednjih na tisoče po svetu in kako pravzaprav nastanejo? Kakšna je njihova zgodovina znotraj krščanstva in kakšne kulte goji današnji človek? Z nami bil jezuit p. Damjan Ristić.

O sektah in kultu

Tokratna tema je odprla vpšranja o cerkvenih verskih skupnostih, kultih in sektah. Zakaj je slednjih na tisoče po svetu in kako pravzaprav nastanejo? Kakšna je njihova zgodovina znotraj krščanstva in kakšne kulte goji današnji človek? Z nami bil jezuit p. Damjan Ristić.

Blaž Lesnik

duhovnostizobraževanjesektakult

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|22. 4. 2019
P. mag. Branko Cestnik po Velikonočnih praznikih

V oddaji Spoznanje več predsodek manj smo gostili klaretinca mag. Branka Cestnika. Teme pogovora na Velikonočni ponedeljek so bile seveda povezane s pranovanjem največjega krščanskega praznika Velike noči. Najprej smo omenili odmeve na Radijski misijon in razmišljali o tem, da je za vsake doživete praznike potrebna duhovna priprava. V nadaljevanju pogovora pa smo se med drugimi dotaknili tudi nesrečnega požara v katedrali Notre Dame v Parizu.

P. mag. Branko Cestnik po Velikonočnih praznikih

V oddaji Spoznanje več predsodek manj smo gostili klaretinca mag. Branka Cestnika. Teme pogovora na Velikonočni ponedeljek so bile seveda povezane s pranovanjem največjega krščanskega praznika Velike noči. Najprej smo omenili odmeve na Radijski misijon in razmišljali o tem, da je za vsake doživete praznike potrebna duhovna priprava. V nadaljevanju pogovora pa smo se med drugimi dotaknili tudi nesrečnega požara v katedrali Notre Dame v Parizu.

Jože Bartolj

Branko Cestnik

Naš pogled

VEČ ...|23. 4. 2019
Tone Gorjup: Ko Vstalega zasenči Križani

Velika noč ni nujno praznik veselja, je pa praznik povezanosti s Kristusom. Pogosto se zgodi, da nam je bližji Križani kot Vstali. Razlike ni! A dokler nas obkrožajo sovraštvo, zlo, laž, strah, brezbrižnost in še marsikaj, je v ospredju križ. Ta pa je postal z Jezusove smrtjo znamenje odrešenja.

Tone Gorjup: Ko Vstalega zasenči Križani

Velika noč ni nujno praznik veselja, je pa praznik povezanosti s Kristusom. Pogosto se zgodi, da nam je bližji Križani kot Vstali. Razlike ni! A dokler nas obkrožajo sovraštvo, zlo, laž, strah, brezbrižnost in še marsikaj, je v ospredju križ. Ta pa je postal z Jezusove smrtjo znamenje odrešenja.

Tone Gorjup

komentarduhovnostdružba

Svetovalnica

VEČ ...|24. 4. 2019
Balkonsko cvetje

Krepko smo že zakorakali v pomlad in temperature so kar primerne, da s cvetjem polepšamo zunanjost naših hiš. Okenske police in balkoni čakajo na okrasitev. Naš gost g. Jože Šturbej, direktor podjetja Terraplant, je spregovoril o balkonskem cvetju in glavno pozornost namenil bršljankam ter pelargonijam

Balkonsko cvetje

Krepko smo že zakorakali v pomlad in temperature so kar primerne, da s cvetjem polepšamo zunanjost naših hiš. Okenske police in balkoni čakajo na okrasitev. Naš gost g. Jože Šturbej, direktor podjetja Terraplant, je spregovoril o balkonskem cvetju in glavno pozornost namenil bršljankam ter pelargonijam

Slavi Košir

svetovanjevrt

A štekaš?

VEČ ...|24. 4. 2019
Veselo alelujo kličemo skozi pesmi in glasbene novosti.

Predstavljene skladbe: Parachute – Ocean; Ellie Goulding – Sixteen; Dean Lewis – Stay awake; Kygo feat. Rita Ora – Carry on; P!nk feat. Khalid – Hurts 2B human; Little big town – The Daughters; Elevation Worship – Hallelujah here below;

Veselo alelujo kličemo skozi pesmi in glasbene novosti.

Predstavljene skladbe: Parachute – Ocean; Ellie Goulding – Sixteen; Dean Lewis – Stay awake; Kygo feat. Rita Ora – Carry on; P!nk feat. Khalid – Hurts 2B human; Little big town – The Daughters; Elevation Worship – Hallelujah here below;

Marjan Bunič, Žiga Bunič, Jan Gerl

mladiglasba

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|24. 4. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 24. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 24. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|24. 4. 2019
Mali delničarji

V oddaji smo gostili predsednika Vseslovenskega združenja malih delničarjev Kristjana Verbiča. Kaj meni o zaščiti razlaščencev, opeharjenih v času bančne sanacije in predlogih vlade na to temo? Kaj sploh pomeni biti delničar, kakšno odgovornost to prinaša s seboj, kaj meni o delniških skladih in tovrstnih zgodbah?

Mali delničarji

V oddaji smo gostili predsednika Vseslovenskega združenja malih delničarjev Kristjana Verbiča. Kaj meni o zaščiti razlaščencev, opeharjenih v času bančne sanacije in predlogih vlade na to temo? Kaj sploh pomeni biti delničar, kakšno odgovornost to prinaša s seboj, kaj meni o delniških skladih in tovrstnih zgodbah?

Tanja Dominko

delničarpolitika

Kulturni utrinki

VEČ ...|24. 4. 2019
Pogovor s slikarjem Hrvojem Markom Peruzovičem ob razstavi v galeriji Družina

V Kulturnih utrinkih smo gostili Akademskega slikarja Hrvoja Marka Peruzovića, ki z razstavo sakralnega opusa gostuje v galeriji Družina v Ljubljani.

Pogovor s slikarjem Hrvojem Markom Peruzovičem ob razstavi v galeriji Družina

V Kulturnih utrinkih smo gostili Akademskega slikarja Hrvoja Marka Peruzovića, ki z razstavo sakralnega opusa gostuje v galeriji Družina v Ljubljani.

Jože Bartolj

Hrvoje Marko Peruzović

Komentar Časnik.si

VEČ ...|24. 4. 2019
Tine Goleš: “Nenačrtovana”, “Koča strica Toma” in “Žeti veter”

Abby Johnson je bila nekoč zaposlena na kliniki, kjer je pomagala pri ubijanju živih bitij, malih soljudi, danes v filmu Nenačrtovan gledamo njeno zgodbo. Bila je eno izmed osrednjih koles dobro podmazane mašinerije in končno spoznala, kaj se v resnici dogaja.

Tine Goleš: “Nenačrtovana”, “Koča strica Toma” in “Žeti veter”

Abby Johnson je bila nekoč zaposlena na kliniki, kjer je pomagala pri ubijanju živih bitij, malih soljudi, danes v filmu Nenačrtovan gledamo njeno zgodbo. Bila je eno izmed osrednjih koles dobro podmazane mašinerije in končno spoznala, kaj se v resnici dogaja.

Tine Goleš

komentarsplav