Spomnili smo na lepo prenovljene spletne strani Misijonskega središča Slovenije. Na zanimivih straneh je tudi pismo Janeza Mesca o njegovi srebrni obletnici misijonskega poslanstva.
Spomnili smo na lepo prenovljene spletne strani Misijonskega središča Slovenije. Na zanimivih straneh je tudi pismo Janeza Mesca o njegovi srebrni obletnici misijonskega poslanstva.
Misijonar Janez Mesec že vrsto let deluje na jugu Madagaskarja. V zapisu o molitvi otrok na njegovem misijonu nam je približal veselje, ki povezuje. Izvedeli boste tudi kako na Madagskarju pravijo bonbonom.
Misijonar Janez Mesec že vrsto let deluje na jugu Madagaskarja. V zapisu o molitvi otrok na njegovem misijonu nam je približal veselje, ki povezuje. Izvedeli boste tudi kako na Madagskarju pravijo bonbonom.
O nujnosti primernih prevoznih sredstev v misijonih in o nemogočih poteh na Madagaskarju je v kratkem pismu pisal misijonar Jani Mesec.
O nujnosti primernih prevoznih sredstev v misijonih in o nemogočih poteh na Madagaskarju je v kratkem pismu pisal misijonar Jani Mesec.
Janez Mesec se je oglasil z Madagaskarja, s. Anica Starman pa s Slonokoščene obale.
Janez Mesec se je oglasil z Madagaskarja, s. Anica Starman pa s Slonokoščene obale.
Slišali ste pisma misijonarjev iz Ugande, Ruande, Ukrajine in z Madagaskarja. O gradnji, selitvi, uspeli akciji, pa tudi o krutem napadu na avguštinko s. Vedrano na novem misijonu na vzhodu Ugande.
Zadnji dnevi so nas silili k obujanju spominov na vse, ki so se preselili v onstranske kraje. Bližnje in daljne ljudi. Take, ki jih k spominjanju napelje srce in tiste, ki jih nalaga dolžnost. Čez nekaj dni se bomo v Slovenski matici potrudili obuditi spomin na nekaj častivrednih mož, ki jim je usoda dodelila daleč preveč trpljenja in srečanj s smrtjo. Tako imenovani dachauski procesi pri nas ne pomenijo samo represije proti tistimi, ki so jih Nemci zaprli v svoje, nacistično taborišče Dachau, temveč pomeni tiste, ki so od tam prišli, bolni in onemogli, a živi, nato pa se je nadnje spravila politična policija komunistične partije, jih obtožila kolaboracije z gestapom in neusmiljeno kaznovala. Veliko s smrtjo.
Komentar je pripravila prevajalka in publicistka, Alenka Puhar.
V pogovoru z dijakinjami Gimnazije Poljane Lili Accetto, Julijo Marolt in Leno Štelcer, ki so pod mentorstvom Roka Kovača zasedle prvo mesto na natečaju GoChile, smo se podali na južno nebo. Slišali smo, kako so se lotile dela, kaj so opazovale z oddaljenim teleskopom v Čilu in kako se je rodila zgodba Utrinek, kam si izginil, ki jo lahko slišite v posnetku ali pa preberete TULE.
Odpuščanje je del našega vsakdana, pa naj bo to med zakonci med sodelavci ali kjerkoli, ko prizadenemo drug drugega. Če hočemo resnično odpustiti, mora biti krivda storilca v vsej svoji razsežnosti in posledicah razkrita, prepoznavna in poimenovana, sicer lahko ostane odpuščanje površno ali le delno, saj vanj ni vključeno vse, kar je človeka ranilo in mu pustilo posledice. V tokratni oddaji je bila tema odpuščanje, kot je tudi naslov knjižice, ki je izšla pri Založbi Ognjišče in jo je napisal Wunibald Müller.
V oddaji Moja zgodba smo objavili tri prispevke z znanstvenega posveta ob sto letnici rojstva Alojza Rebule, ki so ga konec oktobra pripravili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Slišali smo podpredsednika SAZU Marka Snoja, misleca in publicista Vinka Ošlaka ter literarnega zgodovinarja Janka Kosa.
Za nami je počitniški teden. Z družino smo ga želeli preživeti predvsem skupaj, doma in v obiskovanju vseh tistih, ki so nam ljubi. Sredi tedna bi morali na obisk k moževi babi, prababici Lojzki, ki pa je zaradi slabega počutja naše srečanje prestavila. Niti v sanjah si nismo predstavljali, da ga je prestavila v večnost. In tako so se naše počitnice ravno okoli praznika Vseh svetih spremenile v slovo od naše Lojzi. Slovo, ki je bilo težko, a tako blagoslovljeno.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
V petek 15. novembra se izteče rok, do katerega lahko kmetje gnojijo s tekočimi organskimi gnojili. Medtem ko so v večjem delu Slovenije talne razmere primerne in omogočajo razvoz, pa se kmetje na območju Ljubljanskega Barja, v okolici Grosuplja in Kočevja, pa tudi v nekaterih drugih predelih Slovenije srečujejo z dejstvom, da so tla premokra in nenosilna in je razvoz gnojil otežen. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je zato na kmetijsko ministrstvo dala pobudo, da bi se na teh območjih rok za gnojenje podaljšalo. A žal neuspešno.