Odpuščanje je del našega vsakdana, pa naj bo to med zakonci med sodelavci ali kjerkoli, ko prizadenemo drug drugega. Če hočemo resnično odpustiti, mora biti krivda storilca v vsej svoji razsežnosti in posledicah razkrita, prepoznavna in poimenovana, sicer lahko ostane odpuščanje površno ali le delno, saj vanj ni vključeno vse, kar je človeka ranilo in mu pustilo posledice. V tokratni oddaji je bila tema odpuščanje, kot je tudi naslov knjižice, ki je izšla pri Založbi Ognjišče in jo je napisal Wunibald Müller.
Odpuščanje je del našega vsakdana, pa naj bo to med zakonci med sodelavci ali kjerkoli, ko prizadenemo drug drugega. Če hočemo resnično odpustiti, mora biti krivda storilca v vsej svoji razsežnosti in posledicah razkrita, prepoznavna in poimenovana, sicer lahko ostane odpuščanje površno ali le delno, saj vanj ni vključeno vse, kar je človeka ranilo in mu pustilo posledice. V tokratni oddaji je bila tema odpuščanje, kot je tudi naslov knjižice, ki je izšla pri Založbi Ognjišče in jo je napisal Wunibald Müller.
Odšel je človek. Ostala je beseda. Njegova beseda. Pokrajina z vozom iz davnega časa. Njegovega časa.
»Vsa leta si iskal kraj razvezujočih rešitev,
sončnozaplato neznanih prisoj,
toda vedno si se znašelna razpotju stranpoti,
prehojenih tisočkratod davnih rodov.« (France Pibernik)
Nenadoma tišina ustavi stopinje. »Voda usahne ob ugaslem ognju in luč ob izlivu izkrvavi.« Ob izkrvaveli luči se odprejo cvetni plazovi kosov časa, darovanega in prezgodaj zakopanega …
Je tišina ustavila stopinje? France jih prepusti toku časa. Tišino presekajo glasovi. Kot strjene kepe krvi spomini razbijejo obroč laži in v luči resnice France Pibernik, pesnik, pisatelj, publicist …, začne raziskovati in odkrivati zaradi političnega prepričanja zamolčane slovenske literarne umetnike.
Komunistična oblast je po drugi svetovni vojni (in med revolucijo v vojni) neusmiljeno obračunala z vsemi, ki niso bili na njeni strani. Mnogo nadarjenih umetnikov je izgubilo življenje ali pa so bili pregnani v tujino. Njihova pesniška in prozna dela je iz anonimnosti rešil France Pibernik. S požrtvovalnostjo, vztrajnostjo in strokovno zanesljivostjo je zbiral podatke o življenju in delu zamolčanih avtorjev, kar pa v tistih časih ne samo, da ni bilo zaželeno, ampak je bilo tudi nevarno …
Celoten komentar Tilke Jesenko si lahko preberete na spletni strani Casnik.si.
Odšel je človek. Ostala je beseda. Njegova beseda. Pokrajina z vozom iz davnega časa. Njegovega časa.
»Vsa leta si iskal kraj razvezujočih rešitev,
sončnozaplato neznanih prisoj,
toda vedno si se znašelna razpotju stranpoti,
prehojenih tisočkratod davnih rodov.« (France Pibernik)
Nenadoma tišina ustavi stopinje. »Voda usahne ob ugaslem ognju in luč ob izlivu izkrvavi.« Ob izkrvaveli luči se odprejo cvetni plazovi kosov časa, darovanega in prezgodaj zakopanega …
Je tišina ustavila stopinje? France jih prepusti toku časa. Tišino presekajo glasovi. Kot strjene kepe krvi spomini razbijejo obroč laži in v luči resnice France Pibernik, pesnik, pisatelj, publicist …, začne raziskovati in odkrivati zaradi političnega prepričanja zamolčane slovenske literarne umetnike.
Komunistična oblast je po drugi svetovni vojni (in med revolucijo v vojni) neusmiljeno obračunala z vsemi, ki niso bili na njeni strani. Mnogo nadarjenih umetnikov je izgubilo življenje ali pa so bili pregnani v tujino. Njihova pesniška in prozna dela je iz anonimnosti rešil France Pibernik. S požrtvovalnostjo, vztrajnostjo in strokovno zanesljivostjo je zbiral podatke o življenju in delu zamolčanih avtorjev, kar pa v tistih časih ne samo, da ni bilo zaželeno, ampak je bilo tudi nevarno …
Celoten komentar Tilke Jesenko si lahko preberete na spletni strani Casnik.si.
Nosečo učiteljico Ivanko Škrabec, poročeno Novak so partizani ubili 4. junija 1942. Njena krivda je bila, da je njen mož France Novak, sicer profesor kemije in begunec pred Nemci iz Gorenjske govoril, da partizane vodijo komunisti in da v tem ne vidi nič dobrega. Pri izkopu njenega trupla, so našli pismo njenemu nerojenemu otroku.
V Rubriki o Slovenskih mučencih 20. stoletja Srce se ne boji lahko spoznate katoliško učiteljico Marico Nartnik, ki so jo partizani po mučenju ubili junija 1942 pri Semiču. Njena krivda je bila, da ni sprejemala kumunistične ideologije. Njeno življenje je predstavil kapucin p. Metod Benedik.
Zasvojenost s pornografijo je danes tabu tema, obenem pa se zdi, da je pornografija splošno sprejeta. »O tem spregovoriti zato, ker je bilo moje stanje že tako nevzdržno in ker nisem mogel več tega držati v sebi, ker je bil ves ta sram, vsa ta krivda, jeza in nisem mogel zdržati s takšnim pritiskom. Sedaj pa o tem govorim zato, ker želim, da bi to slišali tudi tisti, ki trpijo, pa si želijo pomoči«, nam je povedal mlad fant v oddaji Srečanja.
Gost je bil duhovnik Branko Cestnik. Govorili bomo o aktualnostih s področja Cerkve in družbe. Med drugim smo se bomo dotaknili tudi vprašanja nasilja v prazničnem času.
Slišali ste en del pogovora v petkovem podkastu Rast. Gostja Polona Globočnik je med drugim spregovorila tudi o ozadju sporazuma Mercosur in pasteh, ki jih prinaša za kmetijstvo.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 23. december 2024 ob 05-ih
Skupina ljudskih pevk Korenine, Društvo podeželskih žena Gornjega Posočja, je izdala tretjo zgoščenko. 17 pevk je nanjo dokumentiralo cerkvene in nabožne napeve. Zgoščenko, ki so jo naslovili Na sred vasi en križ stoji, pod križem rastejo rožce tri, sta v oddaji o ljudski glasbi predstavili dve pevki; Marija Bončina in Irena Žbogar.
Družbo nam je delala knjiga Boža Rustja ZGODBE ZA ADVENT IN BOŽIČ. Naj nas poučne in vzgledne zgodbe spodbudijo k lepemu božičnemu praznovanju, s katerim bomo začeli na sveti večer.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.