Le še do petka 29. 3. imajo kmetije čas, da uredijo morebitna neskladja v sistemu Sopotnik. Trenutno so najbolj aktualna neskladja povezana z strniščnimi posevki (tako neprezimnimi, kot prezimnimi) do težav pa prihaja zaradi mokre zime, ki je onemogočala podoravanje rastlin za zeleno gnojenje in tudi drugače vplivala na uspeh ozelenitev. 

Kmetje morajo, zaradi varstva voda, upoštevati stroge časovne omejitve glede gnojenja z živinskimi in mineralnimi gnojili. Tokrat smo spomnili, katere omejitve te dni še veljajo in katere so že sproščene.

Vam zelene rastline v stanovanju odmetavajo listje, slednje postaja rumeno, vam lončnice, ki bi morale narediti cvetove teh ne ponudijo in kako je z njihovem gnojenjem, je zgolj nekaj vprašanj, ki smo jih tokrat zastavili vodji Vrtnega centra Arboretum Volčji Potok Alenu Kovačiču.

Talne razmere se od kraja do kraja zelo razlikujejo, kmetje tudi opozarjajo, da narava jasno kaže, da birokratsko postavljanje datumov opravil, ki morajo najprej temeljiti na upoštevanju dejanskih razmer v naravi in seveda zasledovati vsa pravila dobre kmetijske prakse, ni na mestu. V digitalni dobi je mogoč tudi drugačen pristop. Med drugim so ga raziskovali z EIP projektom Optimizacija rabe živinskih gnojil, ki so ga v minulih letih izvedli na KGZ Ptuj. Predstavil ga je Daniel Skaza.

Letos je samo še do srede čas, da z gnojišč odpeljete in raztrosite hlevski gnoj, potem bodo ta opravila do začetka pomladi prepovedana. Medtem ko splošna časovna prepoved gnojenja s tekočimi organskimi gnojili, to je gnojnico in gnojevko, v večjem delu Slovenije velja od 15. novembra do 1. marca, pa je gnojenje s s hlevskim gnojem prepovedano od 1. decembra do 15. februarja. Prav tako uredba od 15. oktobra do 1. marca prepoveduje gnojenje z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik.

Naša osrednja gostja je bila Marija Kalan, svetovalka specialistka za pridelavo poljščin s Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj. Svetovala je o setvi jarih žit in krmnega graha, ter pojasnila, zakaj je pomembno spomladansko gnojenje ozimnih žit. 

Priča smo pomanjkanju gnojil in skokoviti rasti njihovih cen. Mnogi kmetje v tej situaciji razmišljajo, da posevkov ozimnih žit ne bodo dognojevali. Marija Kalan, svetovalka specialistka za pridelavo poljščin na KGZ Kraj pa opozarja, da moderne sorte žit za dobre pridelke zahtevajo dognojevanje z dušikom. Opuščanje dognojevanja, zato ker so gnojila zelo draga oziroma jih sploh ni na voljo, bo rezultiralo v precej nižjih pridelkih.

Še vedno je čas za sajenje sadnega drevja ob tem pa ne smemo pozabiti na ustrezno gnojenje in pa obvezno zaščito sadik pred voluharjem. Svetuje Matjaž Maležič s KGZ Ljubljana.