Žiga Papež je sladkorni bolnik tipa 1, bolezen so mu odkrili pri 12-ih letih in v spominu iz tistega časa mu ostajata predvsem potrtost in zaskrbljenost staršev. Kljub temu, da mu je bolezen spremenila življenje, se je naučil z njo živeti. Z nami je delil spomine na letošnjo dogodivščino, ko je kot prvi diabetik prekolesaril 4200 km dolgo pot do Severnega rta v 21-ih dneh.

Ob osrednjem dogodku Tedna slovenske hrane , ki je Tradicionalni slovenski zajtrk, smo z dr. Karin Kanc Hanžel, dr. med., specialistko interne medicine, iz ordinacije za diabetes in zdravo življenje - tudi ob Svetovnem dnevu sladkorne bolezni, govorili o preventivi pred diabetesom s pravilnim prehranjevanjem. 

Darja Lovšin je avtorica že pete knjige s področja diabetične kuhinje. Poznamo jo kot urednico revij tako za srčne kot onkološke bolnike, njen tretji projekt pa je urejanje revije Dita, ki izhaja v sklopu delovanja Zavoda Diabetes, ki ga je tudi ustanovila. Diplomirala je iz mednarodnih odnosov, kar ji je dalo širino, in rada piše. Vsakdanje jedi so primerne tudi ob presnovnih težavah, oziroma ko moramo paziti na krvni sladkor, pravi. Idej, ki skoraj dnevno vznikajo, kaj smemo jesti in česa ne, je grozno veliko, mnoge samo begajo, iskreno doda. 

Obstaja približno osem tisoč različnih redkih bolezni, večina je genetskega izvora in v petinsedemdesetih odstotkih se izrazijo v otroštvu. Ob dnevu redkih bolezni, ki ga obeležujemo 29. februarja, je zaživel nov program neonatalnega presejalnega testiranja. Pogovarjali smo se s prof. dr. Tadejem Battelinom, pediatrom in predstojnikom Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Iz nekaj kapelj krvi, vzetih iz pete ali drobne vene novorojenčka, bodo pravočasno odkrivali še enkrat več bolezni kot so jih do sedaj, jih pravočasno začeli zdraviti in jih ozdravili - oziroma lahko preprečili njihov razvoj, s tem pa številnim otrokom omogočili kakovostno življenje. 

Robert Gratton, predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije, je predstavil projekt Darujem kilometre, projekt gibanja za osveščanje o sladkorni bolezni. Z akcijo spodbujajo h gibanju, saj je to ključnega pomena za ohranjanje dobrega počutja in eden od “pripomočkov” uravnavanja krvnega sladkorja v telesu. Označili so petnajst mest na različnih točkah, kjer so postavljene tudi oglaševalske table, vsak kilometer ali več, ki ga ali jih prehodimo, prekolesarimo ali pretečemo lahko darujemo s poslanim sporočilom na: #darujemkilometre. Želja je, da bi s seštevkom kilometrov, vseh oblik gibanja, premostili razdaljo do Lune.  

Naš gost je bil predstojnik kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana dr. Tadej Battelino, govorili pa smo o testih, ki povečujejo možnosti za zdravljenje redkih bolezni. O zgodnjem odkrivanju redkih bolezni v živo z vrhunskim strokovnjakom. 

14. november je svetovni dan sladkorne bolezni, s katero živi vsaka deseta oseba na svetu. V Sloveniji 200.000 oseb. Epidemija je v marsičem posegla tudi v življenje ljudi s sladkorno boleznijo. Kako poskrbeti za redno gibanje, merjenje krvnega sladkorja, za sproščanje stresa in uravnoteženo prehrano ter redne stike z zdravnikom, je govoril podpredsednik Zveze društev diabetikov Slovenije Alojz Rudolf, ki s sladkorno boleznijo sobiva že od svojega trinajstega leta starosti.