Obstaja približno osem tisoč različnih redkih bolezni, večina je genetskega izvora in v petinsedemdesetih odstotkih se izrazijo v otroštvu. Ob dnevu redkih bolezni, ki ga obeležujemo 29. februarja, je zaživel nov program neonatalnega presejalnega testiranja. Pogovarjali smo se s prof. dr. Tadejem Battelinom, pediatrom in predstojnikom Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Iz nekaj kapelj krvi, vzetih iz pete ali drobne vene novorojenčka, bodo pravočasno odkrivali še enkrat več bolezni kot so jih do sedaj, jih pravočasno začeli zdraviti in jih ozdravili - oziroma lahko preprečili njihov razvoj, s tem pa številnim otrokom omogočili kakovostno življenje.
Obstaja približno osem tisoč različnih redkih bolezni, večina je genetskega izvora in v petinsedemdesetih odstotkih se izrazijo v otroštvu. Ob dnevu redkih bolezni, ki ga obeležujemo 29. februarja, je zaživel nov program neonatalnega presejalnega testiranja. Pogovarjali smo se s prof. dr. Tadejem Battelinom, pediatrom in predstojnikom Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Iz nekaj kapelj krvi, vzetih iz pete ali drobne vene novorojenčka, bodo pravočasno odkrivali še enkrat več bolezni kot so jih do sedaj, jih pravočasno začeli zdraviti in jih ozdravili - oziroma lahko preprečili njihov razvoj, s tem pa številnim otrokom omogočili kakovostno življenje.
Obstaja približno osem tisoč različnih redkih bolezni, večina je genetskega izvora in v petinsedemdesetih odstotkih se izrazijo v otroštvu. Ob dnevu redkih bolezni, ki ga obeležujemo 29. februarja, je zaživel nov program neonatalnega presejalnega testiranja. Pogovarjali smo se s prof. dr. Tadejem Battelinom, pediatrom in predstojnikom Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Iz nekaj kapelj krvi, vzetih iz pete ali drobne vene novorojenčka, bodo pravočasno odkrivali še enkrat več bolezni kot so jih do sedaj, jih pravočasno začeli zdraviti in jih ozdravili - oziroma lahko preprečili njihov razvoj, s tem pa številnim otrokom omogočili kakovostno življenje.
Via positiva
Dr. Tanja Ozvatič je ravnateljica in odgovorna urednica celjske Mohorjeve družbe, ki že 174 let neprekinjeno sledi viziji Antona Martina Slomška z izdajanjem knjig za široko množico, s tem pa ohranjajo dostopnost do kakovostne slovenske besede. Dr. Tanja Ozvatič je doštudirala slovenistiko, se ukvarjala s stiki z javnostmi, bila raziskovalka, delovala v gospodarstvu in po premišljeni poti pristala v založništvu. Vedno je rada brala. Še več o svojem videnju družbe, življenja in seveda lepoti besede ter bogastvu knjig, tudi o pomenu branja, pa je povedala v pogovoru.
Via positiva
Dr. Tanja Ozvatič je ravnateljica in odgovorna urednica celjske Mohorjeve družbe, ki že 174 let neprekinjeno sledi viziji Antona Martina Slomška z izdajanjem knjig za široko množico, s tem pa ohranjajo dostopnost do kakovostne slovenske besede. Dr. Tanja Ozvatič je doštudirala slovenistiko, se ukvarjala s stiki z javnostmi, bila raziskovalka, delovala v gospodarstvu in po premišljeni poti pristala v založništvu. Vedno je rada brala. Še več o svojem videnju družbe, življenja in seveda lepoti besede ter bogastvu knjig, tudi o pomenu branja, pa je povedala v pogovoru.
Via positiva
Milan Mandeljc je prejemnik naziva Naj učitelj leta 2025, diplomant Filozofske fakultete, angleškega in ruskega jezika ter književnosti, ki s svojim delom učitelja ob dobrih praksah kaže, kako močno lahko le en učitelj vpliva na življenje otrok in mladih. Izobraževal se je tudi v tujini. Uči na kamniški gimnaziji Rudolfa Maistra. Je tudi predan mož in oče ter velik ljubitelj narave, domač tudi pri šolski ljubiteljski igri. Pravi, da s podporo in zaupanjem prav učitelji in učenci lahko izboljšajo šolski sistem, so ključni nosilci kompetenc prihodnosti.
Via positiva
Milan Mandeljc je prejemnik naziva Naj učitelj leta 2025, diplomant Filozofske fakultete, angleškega in ruskega jezika ter književnosti, ki s svojim delom učitelja ob dobrih praksah kaže, kako močno lahko le en učitelj vpliva na življenje otrok in mladih. Izobraževal se je tudi v tujini. Uči na kamniški gimnaziji Rudolfa Maistra. Je tudi predan mož in oče ter velik ljubitelj narave, domač tudi pri šolski ljubiteljski igri. Pravi, da s podporo in zaupanjem prav učitelji in učenci lahko izboljšajo šolski sistem, so ključni nosilci kompetenc prihodnosti.
Via positiva
Tea Černigoj Pušnjak ima ustvarjalno življenje kljub hudi redki bolezni mišične distrofije, zaradi katere je že od otroštva na invalidskem vozičku. Je zelo dejavna na več področjih, sodeluje pri vodenju Združenja za redke bolezni ter ob zahtevni redni službi tudi na Društvu distrofikov. Z možem rada potujeta. Vsekakor je navdiha polna in dama, ki nam je v velik zgled.
Via positiva
Tea Černigoj Pušnjak ima ustvarjalno življenje kljub hudi redki bolezni mišične distrofije, zaradi katere je že od otroštva na invalidskem vozičku. Je zelo dejavna na več področjih, sodeluje pri vodenju Združenja za redke bolezni ter ob zahtevni redni službi tudi na Društvu distrofikov. Z možem rada potujeta. Vsekakor je navdiha polna in dama, ki nam je v velik zgled.
Via positiva
Alenka Šoštarič je v sklopu društva Samooskrbni.net več let tesno sodelovala s Sanjo Lončar, eno najvidnejših zagovornic naravnega načina življenja v sobivanju z naravo pri nas. Dvajset let je vodila največje slovensko nevladno gibanje – projekt Skupaj za zdravje človeka in narave. Raziskovala je naravne rešitve za težave sodobnega človeka, bila urednica in soavtorica triindvajsetih knjižnih uspešnic, od katerih je sedem prevedenih v nemški jezik. Bila je tudi priznana in uveljavljena predavateljica, publicistka, urednica, novinarka in raziskovalka. Vodila je seminarje za strokovno in splošno javnost v Sloveniji, na Hrvaškem, v Avstriji in Nemčiji. Vodila tudi informacijsko središče Zazdravje.net.
Via positiva
Alenka Šoštarič je v sklopu društva Samooskrbni.net več let tesno sodelovala s Sanjo Lončar, eno najvidnejših zagovornic naravnega načina življenja v sobivanju z naravo pri nas. Dvajset let je vodila največje slovensko nevladno gibanje – projekt Skupaj za zdravje človeka in narave. Raziskovala je naravne rešitve za težave sodobnega človeka, bila urednica in soavtorica triindvajsetih knjižnih uspešnic, od katerih je sedem prevedenih v nemški jezik. Bila je tudi priznana in uveljavljena predavateljica, publicistka, urednica, novinarka in raziskovalka. Vodila je seminarje za strokovno in splošno javnost v Sloveniji, na Hrvaškem, v Avstriji in Nemčiji. Vodila tudi informacijsko središče Zazdravje.net.
Via positiva
Dr. Miha Mazzini je pisatelj, režiser in predavatelj, avtor tridesetih objavljenih knjig - v enajstih jezikih, in računalniški strokovnjak, avtor devetih priročnikov, dobitnik številnih nagrad za svoja literarna dela in filme. Njegova dela so bila uvrščena v več antologij. Pred tremi leti smo ga povabili k pogovoru ob izidu njegove knjige z naslovom Osebno. Zaradi dobrega odziva smo pogovor v poletnem, dopustniškem času ponovili.
Via positiva
Dr. Miha Mazzini je pisatelj, režiser in predavatelj, avtor tridesetih objavljenih knjig - v enajstih jezikih, in računalniški strokovnjak, avtor devetih priročnikov, dobitnik številnih nagrad za svoja literarna dela in filme. Njegova dela so bila uvrščena v več antologij. Pred tremi leti smo ga povabili k pogovoru ob izidu njegove knjige z naslovom Osebno. Zaradi dobrega odziva smo pogovor v poletnem, dopustniškem času ponovili.
Via positiva
Blizu najstarejšega mesta v Sloveniji je poseben park prostoživečih živali Destrnik, na domačiji družine Horvat. Z Aleksandrom smo se sprehodili po njem in v oddaji opozorili na pomen izobraževanja, obveščanja in skrbi za ogrožene živalske vrste.
Via positiva
Blizu najstarejšega mesta v Sloveniji je poseben park prostoživečih živali Destrnik, na domačiji družine Horvat. Z Aleksandrom smo se sprehodili po njem in v oddaji opozorili na pomen izobraževanja, obveščanja in skrbi za ogrožene živalske vrste.
Via positiva
Brigita Vehar je predsednica Kulturno turističnega društva Hotedršica, Barbara Zelenec pa aktivna članica v njem. Hotedršica je od nekoč kraj pomembne strateške lokacije. V društvu so uredili krožno pot, na kateri spoznamo zgodovino in izročilo, ter okušamo lokalno. Poletje je priložnost spoznavanja domovine, krajev, okolij, v katerih še nismo bili, če pa, pa jih lahko z vsakim obiskom na novo še podrobneje spoznamo. Sproščen poletni pogovor z namenom vzbuditi zanimanje za lepote in zanimivosti domovine.
Via positiva
Brigita Vehar je predsednica Kulturno turističnega društva Hotedršica, Barbara Zelenec pa aktivna članica v njem. Hotedršica je od nekoč kraj pomembne strateške lokacije. V društvu so uredili krožno pot, na kateri spoznamo zgodovino in izročilo, ter okušamo lokalno. Poletje je priložnost spoznavanja domovine, krajev, okolij, v katerih še nismo bili, če pa, pa jih lahko z vsakim obiskom na novo še podrobneje spoznamo. Sproščen poletni pogovor z namenom vzbuditi zanimanje za lepote in zanimivosti domovine.
Via positiva
Družina Praček iz Ljubljane se je odločila za drugačne počitnice, za obisk sirotišnice v Ugandi. Pred odhodom so k sodelovanju in pomoči povabili širšo javnost. Ido Praček smo skoraj tik pred odhodom v Ugando povabili v studio in jo med drugim vprašali o ozadju odhoda, na pogovor je prišla skupaj z Melito Kordež Demšar, ki je družino Praček tudi navdušila za drugače preživet počitniški mesec.
Via positiva
Družina Praček iz Ljubljane se je odločila za drugačne počitnice, za obisk sirotišnice v Ugandi. Pred odhodom so k sodelovanju in pomoči povabili širšo javnost. Ido Praček smo skoraj tik pred odhodom v Ugando povabili v studio in jo med drugim vprašali o ozadju odhoda, na pogovor je prišla skupaj z Melito Kordež Demšar, ki je družino Praček tudi navdušila za drugače preživet počitniški mesec.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 18. september 2025 ob 05-ih
Pogovor o
Na študijskih dnevih Draga 2025, ki so potekali pretekli konec tedna, je bila ena od razprav namenjena razmisleku o geopolitičnih razmerah v svetu, ki ga ogrožajo vojne in različne napetosti. O tem so spregovorili pravnik in diplomat dr. Božo Cerar, duhovnik in prvi vojaški vikar v Sloveniji dr. Jože Plut ter novinar in vojni dopisnik dr. Valentin Areh, ki ste jim lahko prisluhnili tudi v oddaji.
Slovencem po svetu in domovini
Pri tržaški založbi Mladika je izšel slovenski prevod pomembne študije največjega strokovnjaka za italijanska fašistična koncentracijska taborišča za civiliste prof. Carla Spartaca Capogreca. Gre za knjigo Renicci. Koncentracijsko taborišče na bregovih reke Tibere, ki je bila v Italiji prvič natisnjena leta 1998, bila pa je uvod v avtorjevo širše raziskovanje takrat še v pozabo potisnjenega temnega poglavja italijanske zgodovine. Poglavja, ki je tesno povezano s Slovenci, saj so bili interniranci in žrtve v Renicciju in drugod pretežno naši rojaki. Krstna predstavitev tega dela bo jutri, v petek, 19. septembra, ob 20. uri v Frančiškanskem samostanu Kostanjevica pri Gorici. Pred tem bo v cerkvi ob 19. uri maša za žrtve internacij, ob 19.45 pa bo polaganje venca pred ploščo, ki opozarja, da so fašistične oblasti imele od marca 1942 do kapitulacije Italije v delu samostana zapor za primorske ženske in otroke. Pred ploščo bo spregovoril zgodovinar Renato Podbersič, v dvorani pa bodo knjigo predstavili avtor Carlo Spartaco Capogreco, njena prevajalka Magda Jevnikar, sin interniranca v Renicciju Lojze Peterle in predsednik založbe Mladika Ivo Jevnikar.
Naš pogled
Pogovarjajmo se.
V tej luči mi močno odzvanjajo Kirkove besede, ki jih je izrekel v pogovoru s predstavnikom drugega pola. Slednji ga je namreč žalil in mu očital marsikaj. Kirk mu je večkrat ponovil povabilo k pogovoru, nato pa je dejal nekako takole: »Moramo se pogovarjati, da preprečimo državljansko vojno«.
Naj bo to njegovo sporočilo spodbuda tudi nam, ko se zdi, da zaradi napetosti na več ravneh grozijo nove vojne. Bodimo zato tisti, ki ne prilivajo olja na ogenj, ampak iščimo dialog, sočutje, odprtost srca in mir. In predvsem molimo za mir.
Doživetja narave
V naši družbi je bil znani pisec planinskih vodnikov Gorazd Gorišek, ki je prehodil že mnogo planinskih in gorskih kotičkov naše dežele. Med drugim nas bo popeljal na Kras in po Primorski, saj je nedavno uredil vodnik, v katerem je zbranih kar 45 izletov. Pridružite se nam na jesenskem potepu med ruj, ki vabi s svojimi ognjenimi barvami!
Radijski roman
Roman Pot do Resnice vsebuje skroj vse prelomnice v življenju človeka, v tem primeru glavne junakinje Ane. Poroka je ena takih stvari. Kako se je končalo?
Via positiva
Dr. Tanja Ozvatič je ravnateljica in odgovorna urednica celjske Mohorjeve družbe, ki že 174 let neprekinjeno sledi viziji Antona Martina Slomška z izdajanjem knjig za široko množico, s tem pa ohranjajo dostopnost do kakovostne slovenske besede. Dr. Tanja Ozvatič je doštudirala slovenistiko, se ukvarjala s stiki z javnostmi, bila raziskovalka, delovala v gospodarstvu in po premišljeni poti pristala v založništvu. Vedno je rada brala. Še več o svojem videnju družbe, življenja in seveda lepoti besede ter bogastvu knjig, tudi o pomenu branja, pa je povedala v pogovoru.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
Pri tržaški založbi Mladika je izšel slovenski prevod pomembne študije največjega strokovnjaka za italijanska fašistična koncentracijska taborišča za civiliste prof. Carla Spartaca Capogreca. Gre za knjigo Renicci. Koncentracijsko taborišče na bregovih reke Tibere, ki je bila v Italiji prvič natisnjena leta 1998, bila pa je uvod v avtorjevo širše raziskovanje takrat še v pozabo potisnjenega temnega poglavja italijanske zgodovine. Poglavja, ki je tesno povezano s Slovenci, saj so bili interniranci in žrtve v Renicciju in drugod pretežno naši rojaki. Krstna predstavitev tega dela bo jutri, v petek, 19. septembra, ob 20. uri v Frančiškanskem samostanu Kostanjevica pri Gorici. Pred tem bo v cerkvi ob 19. uri maša za žrtve internacij, ob 19.45 pa bo polaganje venca pred ploščo, ki opozarja, da so fašistične oblasti imele od marca 1942 do kapitulacije Italije v delu samostana zapor za primorske ženske in otroke. Pred ploščo bo spregovoril zgodovinar Renato Podbersič, v dvorani pa bodo knjigo predstavili avtor Carlo Spartaco Capogreco, njena prevajalka Magda Jevnikar, sin interniranca v Renicciju Lojze Peterle in predsednik založbe Mladika Ivo Jevnikar.