Darujmo kilometre

Robert Gratton, predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije, je predstavil projekt Darujem kilometre, projekt gibanja za osveščanje o sladkorni bolezni. Z akcijo spodbujajo h gibanju, saj je to ključnega pomena za ohranjanje dobrega počutja in eden od “pripomočkov” uravnavanja krvnega sladkorja v telesu. Označili so petnajst mest na različnih točkah, kjer so postavljene tudi oglaševalske table, vsak kilometer ali več, ki ga ali jih prehodimo, prekolesarimo ali pretečemo lahko darujemo s poslanim sporočilom na: #darujemkilometre. Želja je, da bi s seštevkom kilometrov, vseh oblik gibanja, premostili razdaljo do Lune.  

25. 8. 2022
Darujmo kilometre

Robert Gratton, predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije, je predstavil projekt Darujem kilometre, projekt gibanja za osveščanje o sladkorni bolezni. Z akcijo spodbujajo h gibanju, saj je to ključnega pomena za ohranjanje dobrega počutja in eden od “pripomočkov” uravnavanja krvnega sladkorja v telesu. Označili so petnajst mest na različnih točkah, kjer so postavljene tudi oglaševalske table, vsak kilometer ali več, ki ga ali jih prehodimo, prekolesarimo ali pretečemo lahko darujemo s poslanim sporočilom na: #darujemkilometre. Želja je, da bi s seštevkom kilometrov, vseh oblik gibanja, premostili razdaljo do Lune.  

Nataša Ličen

VEČ ...|25. 8. 2022
Darujmo kilometre

Robert Gratton, predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije, je predstavil projekt Darujem kilometre, projekt gibanja za osveščanje o sladkorni bolezni. Z akcijo spodbujajo h gibanju, saj je to ključnega pomena za ohranjanje dobrega počutja in eden od “pripomočkov” uravnavanja krvnega sladkorja v telesu. Označili so petnajst mest na različnih točkah, kjer so postavljene tudi oglaševalske table, vsak kilometer ali več, ki ga ali jih prehodimo, prekolesarimo ali pretečemo lahko darujemo s poslanim sporočilom na: #darujemkilometre. Želja je, da bi s seštevkom kilometrov, vseh oblik gibanja, premostili razdaljo do Lune.  

Nataša Ličen

pogovordružbazdravje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Humanoidna robotika

O humanoidnih robotih smo že govorili. Ob predstavitvi enega od robotov za industrijo smo se pogovarjali tudi z Urbanom Plevnikom, direktorjem podjetja Hiproject

Humanoidna robotika

O humanoidnih robotih smo že govorili. Ob predstavitvi enega od robotov za industrijo smo se pogovarjali tudi z Urbanom Plevnikom, direktorjem podjetja Hiproject

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Humanoidna robotika

O humanoidnih robotih smo že govorili. Ob predstavitvi enega od robotov za industrijo smo se pogovarjali tudi z Urbanom Plevnikom, direktorjem podjetja Hiproject

VEČ ...|19. 2. 2026
Humanoidna robotika

O humanoidnih robotih smo že govorili. Ob predstavitvi enega od robotov za industrijo smo se pogovarjali tudi z Urbanom Plevnikom, direktorjem podjetja Hiproject

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Ste za ples?

Na pustni četrtek in pred tradicionalnim pustnim plesom z dobrim namenom na našem radiu, smo s Katarino Mervič, ki pleše pri Akademski folklorni skupini Ozare Kranj, spodbudili k učenju plesnih korakov. S plesom ohranjamo tradicijo, skrbimo za dobro počutje in vitalnost. 

Ste za ples?

Na pustni četrtek in pred tradicionalnim pustnim plesom z dobrim namenom na našem radiu, smo s Katarino Mervič, ki pleše pri Akademski folklorni skupini Ozare Kranj, spodbudili k učenju plesnih korakov. S plesom ohranjamo tradicijo, skrbimo za dobro počutje in vitalnost. 

družbakulturaodnosimladi

Ni meje za dobre ideje

Ste za ples?

Na pustni četrtek in pred tradicionalnim pustnim plesom z dobrim namenom na našem radiu, smo s Katarino Mervič, ki pleše pri Akademski folklorni skupini Ozare Kranj, spodbudili k učenju plesnih korakov. S plesom ohranjamo tradicijo, skrbimo za dobro počutje in vitalnost. 

VEČ ...|12. 2. 2026
Ste za ples?

Na pustni četrtek in pred tradicionalnim pustnim plesom z dobrim namenom na našem radiu, smo s Katarino Mervič, ki pleše pri Akademski folklorni skupini Ozare Kranj, spodbudili k učenju plesnih korakov. S plesom ohranjamo tradicijo, skrbimo za dobro počutje in vitalnost. 

Nataša Ličen

družbakulturaodnosimladi

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Avtonomen, humanoidni robot, ki je zmagal v teku na sto metrov

Podjetje Hiproject je predstavilo robota UBTECH Walker S2, ki velja za najnaprednejšega humanoidnega robota na svetu. Predstavlja nov standard v robotiki, samodejno menja baterijo, zasnovan je za zahtevno industrijsko okolje, prevzema naloge, ki so za ljudi fizično zahtevne, ponavljajoče, v vremensko izpostavljenih pogojih in nevarne. Pogovarjali smo se z robotom in Bojanom Goluhom, vodjo prodaje v podjetju Hiproject. 

Avtonomen, humanoidni robot, ki je zmagal v teku na sto metrov

Podjetje Hiproject je predstavilo robota UBTECH Walker S2, ki velja za najnaprednejšega humanoidnega robota na svetu. Predstavlja nov standard v robotiki, samodejno menja baterijo, zasnovan je za zahtevno industrijsko okolje, prevzema naloge, ki so za ljudi fizično zahtevne, ponavljajoče, v vremensko izpostavljenih pogojih in nevarne. Pogovarjali smo se z robotom in Bojanom Goluhom, vodjo prodaje v podjetju Hiproject. 

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Avtonomen, humanoidni robot, ki je zmagal v teku na sto metrov

Podjetje Hiproject je predstavilo robota UBTECH Walker S2, ki velja za najnaprednejšega humanoidnega robota na svetu. Predstavlja nov standard v robotiki, samodejno menja baterijo, zasnovan je za zahtevno industrijsko okolje, prevzema naloge, ki so za ljudi fizično zahtevne, ponavljajoče, v vremensko izpostavljenih pogojih in nevarne. Pogovarjali smo se z robotom in Bojanom Goluhom, vodjo prodaje v podjetju Hiproject. 

VEČ ...|5. 2. 2026
Avtonomen, humanoidni robot, ki je zmagal v teku na sto metrov

Podjetje Hiproject je predstavilo robota UBTECH Walker S2, ki velja za najnaprednejšega humanoidnega robota na svetu. Predstavlja nov standard v robotiki, samodejno menja baterijo, zasnovan je za zahtevno industrijsko okolje, prevzema naloge, ki so za ljudi fizično zahtevne, ponavljajoče, v vremensko izpostavljenih pogojih in nevarne. Pogovarjali smo se z robotom in Bojanom Goluhom, vodjo prodaje v podjetju Hiproject. 

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Dr. Tina Škorjanc o materialih prihodnosti

Z doc dr. Tino Škorjanc iz Laboratorija za raziskave materialov Univerze v Novi Gorici smo se ob dogodku LEGO na ravni atomov: Nobelova nagrada iz kemije 2025, pogovarjali o materialih prihodnosti, kakšni so trendi oz. kakšne so potrebe na trgu?, kateri inovativni materiali se odkrivajo oziroma na katerih nalogah delajo tudi v omenjenem laboratoriju?

Dr. Tina Škorjanc o materialih prihodnosti

Z doc dr. Tino Škorjanc iz Laboratorija za raziskave materialov Univerze v Novi Gorici smo se ob dogodku LEGO na ravni atomov: Nobelova nagrada iz kemije 2025, pogovarjali o materialih prihodnosti, kakšni so trendi oz. kakšne so potrebe na trgu?, kateri inovativni materiali se odkrivajo oziroma na katerih nalogah delajo tudi v omenjenem laboratoriju?

izobraževanjetehnologijapodjetništvoznanost

Ni meje za dobre ideje

Dr. Tina Škorjanc o materialih prihodnosti

Z doc dr. Tino Škorjanc iz Laboratorija za raziskave materialov Univerze v Novi Gorici smo se ob dogodku LEGO na ravni atomov: Nobelova nagrada iz kemije 2025, pogovarjali o materialih prihodnosti, kakšni so trendi oz. kakšne so potrebe na trgu?, kateri inovativni materiali se odkrivajo oziroma na katerih nalogah delajo tudi v omenjenem laboratoriju?

VEČ ...|29. 1. 2026
Dr. Tina Škorjanc o materialih prihodnosti

Z doc dr. Tino Škorjanc iz Laboratorija za raziskave materialov Univerze v Novi Gorici smo se ob dogodku LEGO na ravni atomov: Nobelova nagrada iz kemije 2025, pogovarjali o materialih prihodnosti, kakšni so trendi oz. kakšne so potrebe na trgu?, kateri inovativni materiali se odkrivajo oziroma na katerih nalogah delajo tudi v omenjenem laboratoriju?

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvoznanost

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Matic Munc o mladih z manj priložnostmi, a z veliko kreativnega duha

Na dogodku Andragoškega centra Slovenije⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ »Lahko.si«, ki je namenjen spodbujanju mladih z manj priložnostmi k odkrivanju novih znanj, smo se o realnih ozadjih na trgu dela, tudi o kreativnosti, pogovarjali s psihologom Maticem Muncem

Matic Munc o mladih z manj priložnostmi, a z veliko kreativnega duha

Na dogodku Andragoškega centra Slovenije⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ »Lahko.si«, ki je namenjen spodbujanju mladih z manj priložnostmi k odkrivanju novih znanj, smo se o realnih ozadjih na trgu dela, tudi o kreativnosti, pogovarjali s psihologom Maticem Muncem

izobraževanjetehnologijapodjetništvomladi

Ni meje za dobre ideje

Matic Munc o mladih z manj priložnostmi, a z veliko kreativnega duha

Na dogodku Andragoškega centra Slovenije⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ »Lahko.si«, ki je namenjen spodbujanju mladih z manj priložnostmi k odkrivanju novih znanj, smo se o realnih ozadjih na trgu dela, tudi o kreativnosti, pogovarjali s psihologom Maticem Muncem

VEČ ...|22. 1. 2026
Matic Munc o mladih z manj priložnostmi, a z veliko kreativnega duha

Na dogodku Andragoškega centra Slovenije⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ »Lahko.si«, ki je namenjen spodbujanju mladih z manj priložnostmi k odkrivanju novih znanj, smo se o realnih ozadjih na trgu dela, tudi o kreativnosti, pogovarjali s psihologom Maticem Muncem

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvomladi

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Iz kamna že več kot tristo let gradijo zgodbe 

V Sloveniji še deluje nekaj industrij z dolgoletno tradicijo, med katerimi je tudi podjetje Marmor Hotavlje, ki se ponaša z delom, vztrajnostjo in predanostjo že tristo let. Helena Selak je govorila o njihovi viziji, iskanju novih idej in sodelavcev. 

Iz kamna že več kot tristo let gradijo zgodbe 

V Sloveniji še deluje nekaj industrij z dolgoletno tradicijo, med katerimi je tudi podjetje Marmor Hotavlje, ki se ponaša z delom, vztrajnostjo in predanostjo že tristo let. Helena Selak je govorila o njihovi viziji, iskanju novih idej in sodelavcev. 

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Iz kamna že več kot tristo let gradijo zgodbe 

V Sloveniji še deluje nekaj industrij z dolgoletno tradicijo, med katerimi je tudi podjetje Marmor Hotavlje, ki se ponaša z delom, vztrajnostjo in predanostjo že tristo let. Helena Selak je govorila o njihovi viziji, iskanju novih idej in sodelavcev. 

VEČ ...|15. 1. 2026
Iz kamna že več kot tristo let gradijo zgodbe 

V Sloveniji še deluje nekaj industrij z dolgoletno tradicijo, med katerimi je tudi podjetje Marmor Hotavlje, ki se ponaša z delom, vztrajnostjo in predanostjo že tristo let. Helena Selak je govorila o njihovi viziji, iskanju novih idej in sodelavcev. 

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Šolska pivovarna KULT 316

Jaka Mihelčič je mojster pivovarske tradicije. Spoznali smo ga na praznovanju desetletnice KULTA 316, biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana, ob predstavitvi šolske mikropivovarne. V božično novoletnem obdobju, ko se ob srečanjih še vedno nazdravlja, smo ga povprašali po njihovi - šolski zgodbi piva. 

Šolska pivovarna KULT 316

Jaka Mihelčič je mojster pivovarske tradicije. Spoznali smo ga na praznovanju desetletnice KULTA 316, biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana, ob predstavitvi šolske mikropivovarne. V božično novoletnem obdobju, ko se ob srečanjih še vedno nazdravlja, smo ga povprašali po njihovi - šolski zgodbi piva. 

izobraževanjetehnologijapodjetništvomladi

Ni meje za dobre ideje

Šolska pivovarna KULT 316

Jaka Mihelčič je mojster pivovarske tradicije. Spoznali smo ga na praznovanju desetletnice KULTA 316, biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana, ob predstavitvi šolske mikropivovarne. V božično novoletnem obdobju, ko se ob srečanjih še vedno nazdravlja, smo ga povprašali po njihovi - šolski zgodbi piva. 

VEČ ...|8. 1. 2026
Šolska pivovarna KULT 316

Jaka Mihelčič je mojster pivovarske tradicije. Spoznali smo ga na praznovanju desetletnice KULTA 316, biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana, ob predstavitvi šolske mikropivovarne. V božično novoletnem obdobju, ko se ob srečanjih še vedno nazdravlja, smo ga povprašali po njihovi - šolski zgodbi piva. 

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvomladi

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Katja Fortuna in njen zmagoviti koktelj Fortuna

Na 5. tekmovanju Badel Barmen Junior Cup 2025, je v kategoriji kratke mešane pijače, prvo mesto osvojila študentka Katja Fortuna, pod mentorstvom Boštjana Humskega, s svojo lastno kreacijo La Fortuna. Srečali smo jo na praznovanju desetletnice BIC Ljubljana.   

Katja Fortuna in njen zmagoviti koktelj Fortuna

Na 5. tekmovanju Badel Barmen Junior Cup 2025, je v kategoriji kratke mešane pijače, prvo mesto osvojila študentka Katja Fortuna, pod mentorstvom Boštjana Humskega, s svojo lastno kreacijo La Fortuna. Srečali smo jo na praznovanju desetletnice BIC Ljubljana.   

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Katja Fortuna in njen zmagoviti koktelj Fortuna

Na 5. tekmovanju Badel Barmen Junior Cup 2025, je v kategoriji kratke mešane pijače, prvo mesto osvojila študentka Katja Fortuna, pod mentorstvom Boštjana Humskega, s svojo lastno kreacijo La Fortuna. Srečali smo jo na praznovanju desetletnice BIC Ljubljana.   

VEČ ...|1. 1. 2026
Katja Fortuna in njen zmagoviti koktelj Fortuna

Na 5. tekmovanju Badel Barmen Junior Cup 2025, je v kategoriji kratke mešane pijače, prvo mesto osvojila študentka Katja Fortuna, pod mentorstvom Boštjana Humskega, s svojo lastno kreacijo La Fortuna. Srečali smo jo na praznovanju desetletnice BIC Ljubljana.   

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Ni meje za dobre ideje

Prikazujemo realnejšo gospodarsko sliko v Sloveniji. Naša domovina ni samo prizorišče neuspelih podjetniških zgodb, ampak smo tudi dežela inovativnih in zelo sposobnih ljudi. To dokazujemo v pogovorih, v katerih predstavljamo dobre rešitve z različnih področij.

Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Srečanja

VEČ ... |
Paliativna oskrba

Za nami je referendum, na katerem smo zavrnili zakon, ki bi omogočil samomor s pomočjo. V veliki večini so bili proti zakonu prav zdravniki, ki so se na družabnih omrežjih preimenovali v zdravnike za paliativno oskrbo. Prav to je namreč eden od osrednjih izzivov, če želimo neozdravljivo bolnim resnično pomagati. V oddaji Srečanja smo gostili tri ugledne zdravnike iz Štajerske, ki so spregovorili o pomenu paliativne oskrbe, izobraževanju laikov na tem področju in odnosu naše družbe do bolezni in umiranja. Skupaj bomo iskali načine, kako postati bolj sočutna družba, v kateri se bo vsak počutil sprejetega.

Paliativna oskrba

Za nami je referendum, na katerem smo zavrnili zakon, ki bi omogočil samomor s pomočjo. V veliki večini so bili proti zakonu prav zdravniki, ki so se na družabnih omrežjih preimenovali v zdravnike za paliativno oskrbo. Prav to je namreč eden od osrednjih izzivov, če želimo neozdravljivo bolnim resnično pomagati. V oddaji Srečanja smo gostili tri ugledne zdravnike iz Štajerske, ki so spregovorili o pomenu paliativne oskrbe, izobraževanju laikov na tem področju in odnosu naše družbe do bolezni in umiranja. Skupaj bomo iskali načine, kako postati bolj sočutna družba, v kateri se bo vsak počutil sprejetega.

Marjana Debevec

paliativaevtanazijasamomor s pomočjozdravnikisočutje

Pogovor o

VEČ ... |
Bo nov zakon o osebni asistenci sprejet pred volitvami ali bo čakal boljše čase?

Tokrat smo govorili o predlogu novega zakona, ki ureja področje osebne asistence. Potreb je veliko, a tudi stroški so vedno višji. Kako urediti plače asistentov in poskrbeti, da ne bo prihajalo do zlorab sistema? Zakaj osebni asistenti niso vključeni že zdaj v kolektivno pogodbo? Več so pojasnili državni sekretar na Ministrstvu za delo Dan Juvan, Matej Žnuderl iz Zveze slepih in slabovidnih Slovenije, Sabina Kosmatin iz sindikata Osebne asistence ter Vesna Melanšek iz Gibanja za nediskriminacijo. 

Bo nov zakon o osebni asistenci sprejet pred volitvami ali bo čakal boljše čase?

Tokrat smo govorili o predlogu novega zakona, ki ureja področje osebne asistence. Potreb je veliko, a tudi stroški so vedno višji. Kako urediti plače asistentov in poskrbeti, da ne bo prihajalo do zlorab sistema? Zakaj osebni asistenti niso vključeni že zdaj v kolektivno pogodbo? Več so pojasnili državni sekretar na Ministrstvu za delo Dan Juvan, Matej Žnuderl iz Zveze slepih in slabovidnih Slovenije, Sabina Kosmatin iz sindikata Osebne asistence ter Vesna Melanšek iz Gibanja za nediskriminacijo. 

s. Meta Potočnik

osebna asistencakolektivna pogodbazlorabe in nadzor

Svetovalnica

VEČ ... |
Spomladanska opravila v sadovnjakih

Pogledali smo v sadovnjake in spregovorili o obrezovanju, škropljenju, gnojenju. Zanimalo nas je, kateri so postopki pri zasaditvi dreves in kdaj je najbolj ustrezen čas za to. Seznanili smo se s specifiko posameznih sadnih vrst, Matjaž Maležič, strokovnjak za sadjarstvo, pa je odgovarjal tudi na vaša vprašanja. 

Spomladanska opravila v sadovnjakih

Pogledali smo v sadovnjake in spregovorili o obrezovanju, škropljenju, gnojenju. Zanimalo nas je, kateri so postopki pri zasaditvi dreves in kdaj je najbolj ustrezen čas za to. Seznanili smo se s specifiko posameznih sadnih vrst, Matjaž Maležič, strokovnjak za sadjarstvo, pa je odgovarjal tudi na vaša vprašanja. 

Slavi Košir

svetovanjevrt

Beseda je zakon!

VEČ ... |
Javni govor

Prof. dr. Hotimir Tivadar je tokrat govoril o pravilih javnega govora v slovenščini ter kako se nanj pripraviti.

Javni govor

Prof. dr. Hotimir Tivadar je tokrat govoril o pravilih javnega govora v slovenščini ter kako se nanj pripraviti.

Marjan Bunič

jezikpravila

Moja zgodba

VEČ ... |
Film Exodus 1945: Naša kri

Poslušate lahko predstavitev novega slovenskega celovečernega filma Exodus 1945: Naša kri studia Sipoš. Nastal je po resnični zgodbi iz maja 1945, ko po komunističnem prevzemu oblasti veliko ljudi zapušča Jugoslavijo. S sanitetnim vlakom iz Ljubljane poleg domobranskih ranjencev potujeta tudi zdravnika dr. Janez Janež in dr. Valentin Meršol z družino. Naši gostje so bili pobudnik projekta David Sipoš, zgodovinar prof. dr. Mitja Ferenc in igralec: Jernej Kuntner. Film, katerega ogled priporočamo, smo osvetlili iz zgodovinske, produkcijske in občečloveške plati.

Film Exodus 1945: Naša kri

Poslušate lahko predstavitev novega slovenskega celovečernega filma Exodus 1945: Naša kri studia Sipoš. Nastal je po resnični zgodbi iz maja 1945, ko po komunističnem prevzemu oblasti veliko ljudi zapušča Jugoslavijo. S sanitetnim vlakom iz Ljubljane poleg domobranskih ranjencev potujeta tudi zdravnika dr. Janez Janež in dr. Valentin Meršol z družino. Naši gostje so bili pobudnik projekta David Sipoš, zgodovinar prof. dr. Mitja Ferenc in igralec: Jernej Kuntner. Film, katerega ogled priporočamo, smo osvetlili iz zgodovinske, produkcijske in občečloveške plati.

Jože Bartolj

spominpolitikaexodus 1945Naša kriStudio siposhJernej KuntnerMitja FerencDavid SipošValentin MeršolJanez Janež

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Radio Ognjišče

politikaspoznanje več predsodek manjBranko Cestnik

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Razstava Reka Soča, kino v Mozirju, umrl je Andrej Medved.

V galeriji Kulturnega doma v Gorici je na ogled dokumentarna razstava Reka Soča in njeni mostovi. V kulturnem domu v Mozirju je spet zaživel kino. Umrl je umetnostni zgodovinar in pesnik Andrej Medved.

Razstava Reka Soča, kino v Mozirju, umrl je Andrej Medved.

V galeriji Kulturnega doma v Gorici je na ogled dokumentarna razstava Reka Soča in njeni mostovi. V kulturnem domu v Mozirju je spet zaživel kino. Umrl je umetnostni zgodovinar in pesnik Andrej Medved.

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostfilmKino MozirjeJon KanjirReka Soča in njeni mostovi

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ... |
Rum v pecivu za otroke

Poslušalka je sestro Nikolino vprašala, če je primerno v pecivo, ki ga bodo jedli otroci, dodati rum. Je to potem varno za uživanje? Sestra Nikolina pravi, da je, saj dodamo le žlico ali dve ruma. Sestra ga doda tudi k beljakom, ko pripravlja sneg. Alkohol med peko izhlapi, aroma pa ostaja v jedi oziroma pecivu. Dodamo ga tudi v kvašena testa, pa ko cvremo. Če na zalogi ni ruma, lahko dodamo drugo žganje. 

Rum v pecivu za otroke

Poslušalka je sestro Nikolino vprašala, če je primerno v pecivo, ki ga bodo jedli otroci, dodati rum. Je to potem varno za uživanje? Sestra Nikolina pravi, da je, saj dodamo le žlico ali dve ruma. Sestra ga doda tudi k beljakom, ko pripravlja sneg. Alkohol med peko izhlapi, aroma pa ostaja v jedi oziroma pecivu. Dodamo ga tudi v kvašena testa, pa ko cvremo. Če na zalogi ni ruma, lahko dodamo drugo žganje. 

Matjaž Merljak

kuhajmo

Življenje išče pot

VEČ ... |
Kupite srečko in zadenite vikend paket v termah Bad Blumau

Predstavili smo dobrodelno 50. Tombolo Od zrna do kruha, ki so jo 12. marca pripravili dijaki 3. letnika dvojezične Višje šole za gospodarske poklice v Št. Petru na Avstrijskem Koroškem.  Zbrana sredstva so namenili revnim mladim v Bolgariji in Paragvaju., je pojasnila vodja dijaškega doma s. Urša Šebat. 

Kupite srečko in zadenite vikend paket v termah Bad Blumau

Predstavili smo dobrodelno 50. Tombolo Od zrna do kruha, ki so jo 12. marca pripravili dijaki 3. letnika dvojezične Višje šole za gospodarske poklice v Št. Petru na Avstrijskem Koroškem.  Zbrana sredstva so namenili revnim mladim v Bolgariji in Paragvaju., je pojasnila vodja dijaškega doma s. Urša Šebat. 

s. Meta Potočnik

TombolaVŠG Št. Peterpomoč mladim

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ... |
Kdo bo nahranil Slovenijo?

V kulturnem domu Ivana Cankarja v Šentjoštu nad Horjulom bo drevi okrogla miza o prihodnosti slovenskega kmetijstva in samooskrbe z naslovom: Kdo bo nahranil Slovenijo? 

Kdo bo nahranil Slovenijo?

V kulturnem domu Ivana Cankarja v Šentjoštu nad Horjulom bo drevi okrogla miza o prihodnosti slovenskega kmetijstva in samooskrbe z naslovom: Kdo bo nahranil Slovenijo? 

Robert Božič

naravakmetijstvopolitikarazmislek