Utrip dneva dne 15. 3.

• Beograd preplavilo več deset tisoč protestnikov. Kardinal Nemet in vladika Grigorije izrazila podporo študentom.
• V Iraku ubili visokega vodjo Islamske države, komentar Nejca Krevsa.
• Beovičeva ob peti obletnici epidemije covida-19: prvi val je ublažil predvsem izjemen odziv prebivalstva in zdravstvenega osebja.
• Zdravstvenemu domu Tolmin zaradi vladnih odločitev grozi kolaps nujne medicinske pomoči.
• Šport: Jutri na Pokljuki domače slovo od Jakova Faka.
• Vreme: Postopoma bo prenehalo deževati, ponekod se razlivajo reke.
• Na Pučnikovem simpoziju, ki je bil letos namenjen svobodi govora priznanje za prispevek k razvoju demokracije v Sloveniji podelili nadškofu Antonu Stresu.
• V Strunjanu nocoj več kot 100 udeležencev pashalne večerje.
• Na Uradu za laike opažajo potrebo ljudi po novih znanjih na različnih pastoralnih področjih.
• Vreme: Nika in Domen Prevc včeraj do 236 metrov – kako daleč bosta poletela danes?

Utrip dneva dne 12. 3.

• Ukrajina sprejela predlog ZDA za prekinitev ognja. Bo sprejemljiv tudi za Rusijo?
• V veljavi 25-odsotne ameriške carine na uvoz jekla in aluminija.EU s povračilnimi ukrepi.
• GZS podelila nagrade podjetnikom. Šimonka: močno gospodarstvo, močna država.
• Slovenija brez Varuha; zakaj nekateri kandidati niso v predsedničinem ožjem izboru?
• Pred petimi leti v Sloveniji razglasili epidemijo covida-19.
• Papež kljub izboljšanju do nadaljnjega ostaja v bolnišnici.
• V letalski nesreči na Veliki planini umrl švedski podjetnik in politik.
• Je cesta ustrezna za oglaševanje? Anketa kaže, da oglasni panoji motijo večino voznikov.
• Iz Slovenije odšla na pot na Madagaskar dva polna kontejnerja humanitarne pomoči.
• ŠPORT: Košarkarji Cedevite Olimpije Evropski pokal sklenili v četrtfinalu.
• VREME: Danes oblačno, občasno bo deževalo - tudi ponoči; jutri delne razjasnitve.

Novinar Peter Avsenik v komentarju za Radio Ognjišče o praznih obljubah in besedah aktualne vlade

Na političnem področju je vse bolj vroče, tudi zaradi izrečenih besed, ki v aktualni vladi skoraj ne pomenijo nič. O tem je za Radio Ognjišče komentar pripravil novinar Peter Avsenik: 

V začetku je bila beseda. Vsem tako dobro poznan svetopisemski citat, njegovih razlag je verjetno toliko, kolikor je filozofov in teologov. Sam to nisem, moj povsem laični poskus razumevanja besede, kot je opredeljena v Svetem pismu, gre v smeri besede kot božjega orodja stvarjenja. Evangelist Janez je povzdignil pojem besede na raven Boga, ko je zapisal, da je bila beseda pri Bogu in da je bila beseda Bog. Če sem kiksnil, naj me kakšen duhovnik popravi. A že knjiga vseh knjig pripisuje besedi neznansko vrednost.

V kolikšni meri se učinka besede zavedamo, je že drugo vprašanje. A če je po besedi vse nastalo, kar je nastalega, nastaja še danes. In če nastaja še danes, potem je smiselno biti zelo pozoren, kaj govorimo, kakšen je naš notranji pogovor in kakšen zunanji dialog.

Beseda je lahko čudovito orodje ustvarjalnosti, lahko pa tudi njegovo nasprotje. In če imajo že v medsebojnih odnosih besede tako veliko težo, kakšna šele je ta pri tistih, ki jih uporabljajo v javnosti. In če smo do neke mere še lahko prizanesljivi do spletnih vplivnežev – ne nazadnje nam ni treba prebrati in pregledati prav vsega, kar se pojavi na družbenih omrežjih – pa je pri političnih osebnostih na besede smiselno biti zelo pozoren. Njihove besede namreč na takšen ali drugačen način vplivajo na nas, četudi bi se politiki skušali ogniti v velikem loku.

Le še dobro leto dni nas loči od naslednjih parlamentarnih volitev. Pozornemu očesu in ušesu ne uide, da se že kažejo prvi zametki tematik, na katerih bo temeljila volilna kampanja posameznih strank. In če se leva stran ne izneverja preverjenemu receptu netenja ideoloških tem, od zavračanja pokopa žrtev komunizma pa do pomoči pri samomoru, del desne tokrat stavi na eno samo izhodišče – na besedo.

Besedo si moramo vzeti nazaj, je že ob več priložnostih v zadnjem času poudarjal predsednik SDS Janez Janša. Prvič verjetno na prvem večjem shodu ob robu sojenja v zadevi Trenta. Da si jo moramo vzeti nazaj, predpostavlja, da je bila vzeta. In ena najbolj prikladnih besed, ki je bila vzeta, je svoboda.

Robert Golob se je na oblast zavihtel v času po nočni mori Covida-19. Kot slab spomin pridejo na misel zaprte trgovine, maske, omejitve, cepljenja, PCT … Če nič drugega, je treba Golobovemu volilnemu štabu priznati, da so mu zvito izbrali ime stranke. Dve besedi, ki sta opredelili natančno tisto, česar je v času pandemije najbolj manjkalo – gibanje in svoboda. Primerov, ki kažejo, da se je Golobova svoboda v manj kot treh letih sprevrgla v njeno nasprotje, je nič koliko.

Pravzaprav bi se lahko vprašali, ali je svoboda, kot jo razume aktualna slovenska leva oblast, sploh kdaj dejansko pomenila to, kar sama po sebi je. Na trenutek predsednik vlade namreč svojih totalitarnih teženj niti ne skriva. Spomnimo se samo na besede o čiščenju janšistov in javne radiotelevizije. Kaj je to, če ne popolno nasprotje svobode? Da niti ne govorimo o strohnelih obljubah o osebnih zdravnikih, blaginji za vse, ne le za peščico, o sto montažnih hišah na mesec za poplavljence in še bi lahko naštevali. Kaj si lahko mislimo o predsedniku vlade, ki prelomi celo obljubo, da ne bo več obljubljal?

Kot je ravnanje Svobode v nasprotju s pravim pomenom svobode, tako so besede aktualnih oblastnikov mnogokrat v nasprotju izrečenim. Da imamo volivci slab spomin, se je pokazalo skoraj na vseh volitvah doslej. Toda kdo še lahko verjame lahkotnemu besedičenju, ki se sproti sprevrača v nasprotje povedanega ali pa je uresničitev pomaknjena v neopredeljeno prihodnost. Popoplavna obnova bo očitno v celoti ostala prihodnji vladi, enako spopad z zdravstveno krizo in pomanjkanjem stanovanj.

A naj bomo še tako kritični, ravnanje slovenske oblastne politike in zloraba besede kot prapočela stvarjenja nista v ničemer presenetljivi, če poznamo njeno miselno naravnanost oziroma intimno opcijo. Da je laž nesmrtna duša komunizma, je ugotavljal že poljski filozof Leszek Kolakowski. Da se je lahkotno poslužujejo tudi njegovi ideološki nasledniki, tako ni nič nenavadnega. Nekoliko bolj presenetljiv pa je mazohizem, s katerim del volilnega telesa vedno znova na to pristaja.

Če je beseda zlorabljena, je zlorabljen njen Stvarnik njen vir – saj je bila beseda v začetku pri Bogu in beseda je bila Bog. In v dobro naroda je smiselno, da jo spet dobijo tisti, ki bodo njen smisel razumeli, jo uporabljali preudarno in za izrečenim besedami tudi stali. PA

Utrip dneva dne 12. 1.

• Nadškof Cvikl na nedeljo Jezusovega krsta: V Božjih očeh smo vsi ljubljeni in dragoceni!
• Nov predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja: Imamo potem samomor proti kateremu se borimo in tistega, ki ga ponujamo?
• Pred petimi leti na Kitajskem potrjena prva smrtna žrtev covida-19. Kako je bolezen zaznamovala svet?
• V Libanonu je zavil optimistični veter po izvolitvi novega libanonskega predsednika Džozefa Auna.
• Projekt Šolar na smuči za izobraževanje najmlajših o varnem ravnanju na smučeh.
• Na Hrvaškem poteka drugi krog predsedniških volitev.
• Šport: Krstna zmaga Američanke Macuga v St. Antonu, Štuhec 18.
• Vreme: Danes in jutri bo na zahodu precej jasno, na vzhodu bo občasno več oblačnosti. Zlasti jutri bo vetrovno.

Mozaik dneva dne 9. 1.

• Godina: Napoved razrešitve članov sveta Agencija za energijo pomeni nedopusten politični pritisk na regulatorja.
• Gorenak v pogovoru za Radio Ognjišče pred interpelacijo zoper notranjega ministra Poklukarja: presenečen bom, če bo ostal na položaju.
• Mineva pet let od izbruha covida-19. Kako z današnje perspektive pandemijo vidi infektologinja doktorica Mateja Logar?
• Danska premierka po Trumpovih grožnjah sklicala srečanje z vodji strank.
• Vreme: Popoldne bo oblačno in deževno. Jutri postopna razjasnitev. hladilo se bo.

Dr. Mateja Logar: Pandemija covida-19 je prinesla številne izzive, a tudi lekcije

Na Kitajskem so pred petimi leti potrdili prvo smrtno žrtev do takrat neznane bolezni. Poimenovali so jo covid-19. Prerasla je v pandemijo, ki je ustavila svet in po uradnih podatkih zahtevala več kot sedem milijonov življenj. Poklicali smo infektologinjo dr. Matejo Logar. Kako z današnje perspektive gleda na ta pojav?

Boste tudi vi napisali Pismo za lepši dan?

Govorili smo o mladih, ki jim je mar za starejše. To so prostovoljci Mlade karitas in ena od njih je Nika Kržišnik.  Med epidemijo COVID-19 je bila ena izmed vodij projekta “Pismo za lepši dan,” ki je zbiral ročno napisana pisma za starejše. Letos je prejela državno priznanje za svoje izjemne dosežke na področju prostovoljstva. K pisanju pisem za osamljene ali nepokretne starejše vabijo tudi letos. Kako jih napisati in kam jih poslati? Kako prijaviti prejemnike teh simpatičnih pisem? 

Utrip dneva dne 5. 8.

• Gospodarska zbornica Slovenije: Sanacija potrebne infrastrukture po poplavah kljub pomoči države poteka prepočasi.
• Podjetna Slovenija: Na vrhu lestvice najboljših 500 malih in srednjih podjetij znova velenjski Firšt.
• NSi ob 24. obletnici ustanovitve: Krščanska demokracija je nujno potrebna tako za Slovenijo kot tudi za Evropo.
• Tudi v Sloveniji beležimo hude zdravstvene težave zaradi dolgega covida. Zdravila zanj še ni.
• Evropska unija zahteva dokaze o izidih venezuelskih volitev in Maduro poziva k spoštovanju človekovih pravic.
• Stopnjevanje napetosti med Izraelom in Iranom. Blinken: Iran bi lahko napadel v roku dveh dni.
• Šport: Slovenski odbojkarji premierni olimpijski nastop končali v četrtfinalu.
• Vreme: Popoldne bo deloma sončno s posameznimi popoldanskimi plohami in nevihtami.
• Kriza v nemški avtomobilski industriji se še poglablja, ugotavlja münchenski Inštitut za gospodarske raziskave.
• Policijska akcija Hitrost za umirjanje prometa in reševanje življenj.
• Šport: Kristjan Čeh in Tina Šutej sta se prebila v finale olimpijskih iger.