Informativni prispevki
 
    Na Kitajskem so pred petimi leti potrdili prvo smrtno žrtev do takrat neznane bolezni. Poimenovali so jo covid-19. Prerasla je v pandemijo, ki je ustavila svet in po uradnih podatkih zahtevala več kot sedem milijonov življenj. Poklicali smo infektologinjo dr. Matejo Logar. Kako z današnje perspektive gleda na ta pojav?
Informativni prispevki
 
    
    Na Kitajskem so pred petimi leti potrdili prvo smrtno žrtev do takrat neznane bolezni. Poimenovali so jo covid-19. Prerasla je v pandemijo, ki je ustavila svet in po uradnih podatkih zahtevala več kot sedem milijonov življenj. Poklicali smo infektologinjo dr. Matejo Logar. Kako z današnje perspektive gleda na ta pojav?
Pogovor o
 
    Nekateri bolniki se še več tednov in mesecev po prebolelem covidu-19 spopadajo z različnimi težavami v telesnem in duševnem zdravju. Kaj je do sedaj znanega o dolgem covidu ali post-covidnem sindromu in kakšne oblike pomoči so na voljo, ste slišali v oddaji. Naša sogovornika sta bila specialist infektologije in interne medicine prof. dr. Janez Tomažič in vodja Centra za krepitev zdravja Kranj mag. zdravstvene nege Jana Lavtižar. Svojo izkušnjo premagovanja covida pa je z nami delil Matjaž Gerčar.
Pogovor o
 
    
    Nekateri bolniki se še več tednov in mesecev po prebolelem covidu-19 spopadajo z različnimi težavami v telesnem in duševnem zdravju. Kaj je do sedaj znanega o dolgem covidu ali post-covidnem sindromu in kakšne oblike pomoči so na voljo, ste slišali v oddaji. Naša sogovornika sta bila specialist infektologije in interne medicine prof. dr. Janez Tomažič in vodja Centra za krepitev zdravja Kranj mag. zdravstvene nege Jana Lavtižar. Svojo izkušnjo premagovanja covida pa je z nami delil Matjaž Gerčar.
Svetovalnica
 
    Govorili smo o epidemiji in cepljenju. Na še neodgovorjena vprašanja poslušalcev smo tudi tokrat poiskali odgovore s pomočjo strokovnjakov: dr. Mateje Logar, dr. Tatjane Avšič Županc in dr. Romana Jerale. Vabljeni k poslušnju!
Svetovalnica
 
    
    Govorili smo o epidemiji in cepljenju. Na še neodgovorjena vprašanja poslušalcev smo tudi tokrat poiskali odgovore s pomočjo strokovnjakov: dr. Mateje Logar, dr. Tatjane Avšič Županc in dr. Romana Jerale. Vabljeni k poslušnju!
Svetovalnica
 
    Tokratno Svetovalnico smo oblikovali z vašim sodelovanjem. Odziv je bil velik, odgovore smo poiskali pri treh strokovnjakih. Sodelovali so vodja svetovalne skupine za Covid dr. Mateja Logar, specialistka medicinske mikrobiologije dr. Tatjana Avšič Županc in biokemik dr. Roman Jerala.
Svetovalnica
 
    
    Tokratno Svetovalnico smo oblikovali z vašim sodelovanjem. Odziv je bil velik, odgovore smo poiskali pri treh strokovnjakih. Sodelovali so vodja svetovalne skupine za Covid dr. Mateja Logar, specialistka medicinske mikrobiologije dr. Tatjana Avšič Županc in biokemik dr. Roman Jerala.
Pogovor o
 
    Govorili smo o soočanju z epidemijo, aktualnem delu vlade, odnosih v koaliciji in slovenskem predsedovanju Svetu Evropske unije.
Pogovor o
 
    
    Govorili smo o soočanju z epidemijo, aktualnem delu vlade, odnosih v koaliciji in slovenskem predsedovanju Svetu Evropske unije.
Komentar Časnik.si
 
    Komentator v komentarju ugotavlja, da župnik Strmšek z zapisom v Oznanilih, v katerem poziva, da naj poslušamo zdravnike in ne političnih aktivistov ter je skeptičen, da bi leva vlada lahko uspešno prebrodila zahtevni čas epidemije, ni kršil niti državnih niti cerkvenih predpisov. Župnik je pozornost pritegnil le zato, ker je bil kritičen do leve politične opcije in komentator ugotavlja, da se nas totalitarna indoktrinacija o izključenosti Cerkve in duhovščine žal še vedno drži.
Komentar Časnik.si
 
    
    Komentator v komentarju ugotavlja, da župnik Strmšek z zapisom v Oznanilih, v katerem poziva, da naj poslušamo zdravnike in ne političnih aktivistov ter je skeptičen, da bi leva vlada lahko uspešno prebrodila zahtevni čas epidemije, ni kršil niti državnih niti cerkvenih predpisov. Župnik je pozornost pritegnil le zato, ker je bil kritičen do leve politične opcije in komentator ugotavlja, da se nas totalitarna indoktrinacija o izključenosti Cerkve in duhovščine žal še vedno drži.
Naš pogled
 
    Koliko srčnosti, poguma, pa tudi molitve in zaupanja je takrat sklenilo obroč nad mlado Slovenijo, ki so jo želeli jugoslovanski generali v kali zatreti. 30. obletnica samostojnosti je priložnost, da obudimo spomin na tisti čas, obnovimo hvaležnost za samostojno Slovenijo.
Naš pogled
 
    
    Koliko srčnosti, poguma, pa tudi molitve in zaupanja je takrat sklenilo obroč nad mlado Slovenijo, ki so jo želeli jugoslovanski generali v kali zatreti. 30. obletnica samostojnosti je priložnost, da obudimo spomin na tisti čas, obnovimo hvaležnost za samostojno Slovenijo.
Komentar Časnik.si
 
    Motiti se je človeško, »goniti svoje«, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, pa je v resnici zločin, za katerega bi morali odgovarjati pred sodiščem. Pa ne njihovim »ljudskim«, temveč sodiščem, ki deluje v smislu zaščite pravne države in s tem človekovih pravic.
Komentar Časnik.si
 
    
    Sol in luč
 
	    
	    Vsakdo se na svoj način odzove na smrt bližnje osebe, vsakega na svojevrsten način pretrese. Naša pretresenost vključuje širok nabor čustev, fizičnih odzivov in vedenjskih sprememb. Prepletajo se čustva, kot so žalost, jeza, strah, krivda, sram, upanje, obup, tesnoba in osamljenost. Pomembno je, da si jih upamo priznati, jih sprejeti, izraziti ter deliti z drugimi. To je odlomek iz knjige, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji. Avtor, p. Ivan Platovnjak, iz izkušenj nagovori temo žalovanja, ki pa je še vedno tabu. Knjiga Preobrazba bolečine je izšla pri založbi Dravlje.
Spoznanje več, predsodek manj
 
	    
	    V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o misijonu v dekaniji Kranj, dobršen del oddaje pa smo posvetili tragičnemu dogodku v Novem mestu, kjer je skupina Romov do smrti pretepla 48 letnega domačina. Ali so smrt domačina povzročili Romi ali kriminalci? Kakšne bi bile lahko rešitve (le 20 odstotkov Romov konča osnovno šolo, večina jih živi od socialne pomoči in kriminala)?
Slovencem po svetu in domovini
 
	    
	    Odvetnik Rudi Vouk je prejel nagrado, poimenovano po Ferdinandu Bergerju, s katero Dokumentacijski arhiv avstrijskega odpora nagrajuje civilnodružbeno zavzemanje. Odličje je prejel tudi Alaaeddin Alhalabi, po rodu iz Sirije, ki v februarskem atentatu v Beljaku storilca z avtom podrl na tla. V govoru je Colette M. Schmidt, urednica časnika „Der Standard, obema nagrajencema izrazila spoštovanje za pogum in vztrajnost, lik odvetnika Rudija Vouka pa predstavila v luči 70. obletnice Avstrijske državne pogodbe (ADP) in 7. člena. Nato je vključila še zadnji politični razplet. „Žalostno in sramotno je, da spet stojimo pred pomazanimi dvojezičnimi krajevnimi napisi – več kot 50 let po pogromu na dvojezična napise, ko je oče takrat sedemletnega Rudija Vouka pobral uničene dvojezične table in sina fotografiral pred praznimi tablicami. Vse dvojezične krajevne table, tarče zadnjega vandalizma, se nahajajo v okolici Muzeja Peršman, za katerega je po policijski raciji julija nastopil kot odvetnik Rudi Vouk“, je v govoru povzela Colette M. Schmidt. Obema nagrajencema je čestitala državnozborska poslanka in deželna govornica zelenih Olga Voglauer. V izjavi je zapisala, da sta oba pokazala, kaj pomeni odgovornost v demokraciji. Voukovo zavzemanje za pravice manjšin, pravno državo in demokracijo že desetletja oblikuje Koroško in Avstrijo ter si zasluži najvišje priznanje, je med drugim zapisala. Rudiju Vouku je na družbenem omrežju X čestitala slovenska ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.
Doživetja narave
 
	    
	    Ena najstarejših veznih poti v Evropi in svetu je Slovenska planinska pot, ki je v trendu zadnjih let postala zelo priljubljena. Kot izziv na svoji poti ozaveščanja jo je izbral tudi sladkorni bolnik Žiga Papež. Septembra je v 17-ih dneh prehodil 680 km s približno 38.000 metri vzpona in spusta. Kakšen je bil njegov namen, kaj je doživel in kako premagoval težave, ki jih je prinesel ta ekstremni podvig in tudi kakšne ima načrte za naslednje leto, je zaupal v sproščenem pogovoru.
Pogovor o
 
	    
	    V oddaji Pogovor o smo predstavili pokojninsko reformo. Predlog je septembra sprejel državni zbor, podporo mu je odrekel le en poslanec, nekaj se jih je vzdržalo. Nasprotniki, zbrani okoli takoimenovane Delavske koalicije, zbirajo referendumske podpise. Zakon nam je predstavil eden najboljših poznavalcev področja, ki je doslej sodeloval v mnogih pogajanjih, direktor pokojninske blagajne Marijan Papež.
Radijski roman
 
	    
	    Ana in Saša sta se poslovila. Za zmeraj? Zakaj? Kaj se mu je zgodilo?
Ob radijskem ognjišču
 
	    
	    V oddaji z zimzeleno glasbo ste tokrat slišali nekaj odličnih pesmi s festivalov Slovenska popevka 1965 in 1975.
0:00:58 IRENA KOHONT - ŠEL SI MIMO                   
0:05:40 Marjana Deržaj - Utrinek                             
0:09:13 BERTA AMBROŽ - LUČI LJUBLJANE                   
0:12:22 MARJANA DERŽAJ - V LJUBLJANO                    
0:15:09 MATIJA CERAR - PONOČNJAK                         
0:18:05 RAFKO IRGOLIČ - GOZDNA VILA                      
0:21:19 LIDIJA KODRIČ - KAR Z DRUGO PLEŠI TWIST
0:24:18 BETI JURKOVIČ - STOLPNE URE                      
0:27:02 MARJANA DERŽAJ IN BRACO KOREN - MI SM
0:30:24 TOMAŽ DOMICELJ - DANES BO SREČEN DAN 
0:32:52 ALENKA PINTERIČ - LUTKE                          
0:36:54 EDVIN FLISER - KJER SE NASMEH KONČA      
0:40:06 ELDA VILER - VRAČAM SE                            
0:43:26 MARJETKA FALK - ON JE REKEL SONCE          
0:46:40 EDVIN FLISER - MUAJA PEPKA                       
0:51:04 PEPEL IN KRI - DAN LJUBEZNI                       
0:55:12 MAJDA PETAN - PELJI ME NA TISTI KRAJ         
0:58:56 BRACO KOREN - PTICA VRH TRIGLAVA            
1:02:39 FRANE MILČINSKI-JEŽEK - KAPLJICA IN MOR
1:05:27 BELE VRANE - KAM SI NAMENJEN                    
1:09:16 Vlado Kreslin in Beltinska banda - Namesto koga  
1:14:03 MIHA DOVŽAN - CVETJE V JESENI                    
1:21:33 PINOCCHIO - ALI SO NEBESA                         
1:27:25 LADO LESKOVAR - VSE ROŽE SVETA 
Via positiva
 
	    
	    Življenje je dar, je nekaj izjemnega. Najpreprostejše oblike življenja so čudež. Življenje niso atomi in molekule. K pogovoru smo povabili prof. dr. Matjaža Zwittra, ki je več kot štirideset let delal kot specialist onkologije z radioterapijo na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Vsakršno življenje, vse kar obstoj na planetu, je čudež, pravi. Sogovornik, ki ima bogate izkušnje dela z težkimi boleznimi in mnogovrstnimi stiskami. Kljub temu ali prav zato je življenje tudi zanj največja vrednota.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
 
	    
	    Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.