Ste ujetnik lastne upornosti, morda sovražnosti, apatije, jeze? Iz njihovih okov človeka reši le vseobsegajoča sprava. V katehezi smo prosili za pomiritev strasti, ozdravitev ran, pozabo žalitev, odpuščanje sebi, drugim. Z nami sta bila voditelja Delavnice molitve in življenja Anja Zeme in Stane Kobal.
Ste ujetnik lastne upornosti, morda sovražnosti, apatije, jeze? Iz njihovih okov človeka reši le vseobsegajoča sprava. V katehezi smo prosili za pomiritev strasti, ozdravitev ran, pozabo žalitev, odpuščanje sebi, drugim. Z nami sta bila voditelja Delavnice molitve in življenja Anja Zeme in Stane Kobal.
Tokratna kateheza prve sobote je potekala v Delavnici molitve in življenja, v katerih se učimo potrpežljivo in vztrajno vstopati v osebni molitveni odnos z Gospodom, od prvih korakov do nedoumljivih globin kontemplacije. Tokrat sta bila z nami voditelja delavnic Zdenka Erce in Stane Kobal, ki sta razmišljala o tem, da smo romarji vere:»Danes nihče več ne ve, kaj naj stori z molkom. Živimo v novi puščavi. Pot do Boga je posuta s težavami. Skušnjave menjajo ime – za izvoljeno ljudstvo so se imenovale: polni lonci, ocvrte ribe, pečeno meso, egiptovska čebula in melone – zdaj pa se imenujejo: horizontalizem, sekularizem, hedonizem, subjektivizem, spontanost, lahkomiselnost.Koliko romarjev bo prišlo v Obljubljeno deželo? Koliko jih bo zapustilo težko pot vere?«
Tokratna kateheza prve sobote je potekala v Delavnici molitve in življenja, v katerih se učimo potrpežljivo in vztrajno vstopati v osebni molitveni odnos z Gospodom, od prvih korakov do nedoumljivih globin kontemplacije. Tokrat sta bila z nami voditelja delavnic Zdenka Erce in Stane Kobal, ki sta razmišljala o tem, da smo romarji vere:»Danes nihče več ne ve, kaj naj stori z molkom. Živimo v novi puščavi. Pot do Boga je posuta s težavami. Skušnjave menjajo ime – za izvoljeno ljudstvo so se imenovale: polni lonci, ocvrte ribe, pečeno meso, egiptovska čebula in melone – zdaj pa se imenujejo: horizontalizem, sekularizem, hedonizem, subjektivizem, spontanost, lahkomiselnost.Koliko romarjev bo prišlo v Obljubljeno deželo? Koliko jih bo zapustilo težko pot vere?«
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Gost oddaje je bil župnik iz Štepanje vasi kapucin br. Matej Štravs, ki nam je prestavil mučenca dijaka Janeza Pavčiča. Še ne 19 letnega so ga 18. maja 1942 ubili partizani. Bil je član Katoliške akcije, pevec in organist, aktiven v svoji vasi. Okoli sebe je zbiral mlade in jih navduševal za katoliške vrednote. Komunisti so ga označili kot najnevarnejšega človeka v Bizoviku. Prejel je grožnjo s smrtjo, zatem so ga ugrabili, ga mučili in slednjič umorili. Pavčič je eden o pričevalcev na seznamu za prištetje k blaženim.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 07. maj 2024 ob 05-ih
Da je življenje čudež, lahko preberemo v različnih oblikah in redko kdo se s stavkom ne strinja. Da pa ga tako doživimo in ga vidimo kot čudež, pa je že drugo vprašanje. Stefanos Ksenakis se je po življenjskem pretresu odločil, da bo pozoren na čudeže in: »Sprva nisem našel ničesar, za kar bi bil lahko hvaležen, pozneje pa se je to spremenilo. Začel sem odkrivati vse več in več in nazadnje nisem mogel nehati.«
Tako je zapisal v predgovor knjige, ki jo je naslovil Življenje je darilo, ki je zbirka navdihujočih kratkih zgodb, ki jo toplo priporočamo. Izšla je pri založbi Primus.
Andrej Majcen, katerega življenje spoznavamo v letošnjih šmarnicah za otroke, je svojo prvo učiteljsko službo dobil na Radni pri Sevnici. Poučeval je otroke drugega in tretjega razreda iz revnejših družin. Spoznali smo, da je živel poleg salezijanskega zavoda.
Kratek izbor njene poezije je bil doslej objavljen le v prevodu Alojza Gradnika v Italijanski liriki (1940); ti prevodi so ponatisnjeni tudi v tej knjigi, kjer je avtorica predstavljena z mnogo širšim reprezentativnim izborom. V predstavitvi so sodelovali Brane Senegačnik, Matej Venier, Igor Škamperle in glasbenik Boris Šinigoj.
Ste že slišali za družinski verouk, ki se ga hkrati udeleži celotna družina? Prvič so ga izvedli v domžalah in sicer leta 2012/13. Danes družinsko katehezo izvajajo v več župnijah po vsej Sloveniji. Z nami so bili ena od ustanoviteljic in dva predstavnika družinske kateheze v Domžalah. Povedali so nam, kako se je vse skupaj začelo, kako zgledajo takšna srečanja, kaj družinam pomenijo in kako se lahko podobne programe izvede tudi po drugih župnijah.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
V Pulju je tamkajšnje Slovensko kulturno društvo Istra v sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom ter Kinom Valli pripravilo festival Dnevi slovenskega filma. Včerajšnjega odprta in projekcije Vzornika se je udeležil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Do četrtka bodo na ogled še filmi Zbudi me, Jezdeca in Telo. Sinoči so v galeriji mestne hiše v Gradcu odprli razstavo del Borisa Gaberščika in Branka Lenarta, dveh pomembnih protagonistov slovenske in avstrijske fotografske scene. V prireditvenem centru iKult v Celovcu bodo v tem večeru pod naslovom »Vinko Möderndorfer – 130-letnica rojstva« predstavili knjigo in film o tem pomembnem predagogu in etnografu, doma iz Zilje na avstrijskem Koroškem. O njem bosta govorila vnukinja, šansonjeka Vita Mavrič ter vnuk, književnik in režiser Vinko Möderndorfer.