Če je Golob ob nastopu mandatarstva zase prav zares menil, da je nova inkarnacija Drnovška, tega ne bomo nikoli vedeli. Toda če ga je po političnem vodenju koalicije, vlade in države želel posnemati, mu že po dveh od skupaj predvidenih 24 let lahko zatrdimo, da je daleč od uspeha. To pa je za prihodnost Slovenije morda ključno ter nekaj, česar se ob vsem blatu, ki je v zadnjih mesecih dokončno priplavalo na dan, lahko pošteno veselimo.
Če je Golob ob nastopu mandatarstva zase prav zares menil, da je nova inkarnacija Drnovška, tega ne bomo nikoli vedeli. Toda če ga je po političnem vodenju koalicije, vlade in države želel posnemati, mu že po dveh od skupaj predvidenih 24 let lahko zatrdimo, da je daleč od uspeha. To pa je za prihodnost Slovenije morda ključno ter nekaj, česar se ob vsem blatu, ki je v zadnjih mesecih dokončno priplavalo na dan, lahko pošteno veselimo.
Po-poplavna krizna situacija tudi zaradi angažmaja stranke Levica pod vodstvom nove predsednice grozi, da bo za slovensko državo v vseh pogledih pustila dolgotrajne posledice, ob čemer bo slovenski volivec plačal visoko in zelo konkretno ceno. Za preštevilne naivneže so bile prerazdeljevalne ideje izpred 30 letih zanimive, ker naj bi po njihovem mnenju ceno vedno plačal ta ali oni bogataš. A mnogi pozabljajo, da, prvič: če bodo glede na ideje Levice pobrali vašemu t. i. bogatemu sosedu, bodo enkrat prišli tudi do vas, ter drugič: ko norce spraviš na oblast, jih z oblasti zlepa ne spraviš več.
Po-poplavna krizna situacija tudi zaradi angažmaja stranke Levica pod vodstvom nove predsednice grozi, da bo za slovensko državo v vseh pogledih pustila dolgotrajne posledice, ob čemer bo slovenski volivec plačal visoko in zelo konkretno ceno. Za preštevilne naivneže so bile prerazdeljevalne ideje izpred 30 letih zanimive, ker naj bi po njihovem mnenju ceno vedno plačal ta ali oni bogataš. A mnogi pozabljajo, da, prvič: če bodo glede na ideje Levice pobrali vašemu t. i. bogatemu sosedu, bodo enkrat prišli tudi do vas, ter drugič: ko norce spraviš na oblast, jih z oblasti zlepa ne spraviš več.
Po zaprisegi nove Golobove vlade smo se mnogi spraševali, ali je novi premier po odmevni skorajda ‘plebiscitarni’ zmagi tako nevaren, da popolnoma izbriše vsakršno politično opozicijo, in si državo ukroji po svoji meri. Zbirka več kriz, s katerimi se je po poletnih medenih tednih kaj hitro morala soočiti vlada, pa nam ironično sporoča, da operativna nemoč vladajočih kaže slej ko prej na njihovo podrejenost paradržavnim ali parapolitičnim silnicam, ki pa ne bodo pomenile samo potencialno hude krize vodenja te vlade enkrat v prihodnosti, temveč težavo za celotno slovensko politično elito pri prihodnjem reševanju očitno vedno bolj razmajanih državnih podsistemov.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Po zaprisegi nove Golobove vlade smo se mnogi spraševali, ali je novi premier po odmevni skorajda ‘plebiscitarni’ zmagi tako nevaren, da popolnoma izbriše vsakršno politično opozicijo, in si državo ukroji po svoji meri. Zbirka več kriz, s katerimi se je po poletnih medenih tednih kaj hitro morala soočiti vlada, pa nam ironično sporoča, da operativna nemoč vladajočih kaže slej ko prej na njihovo podrejenost paradržavnim ali parapolitičnim silnicam, ki pa ne bodo pomenile samo potencialno hude krize vodenja te vlade enkrat v prihodnosti, temveč težavo za celotno slovensko politično elito pri prihodnjem reševanju očitno vedno bolj razmajanih državnih podsistemov.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
V Sloveniji je z novo vlado nastopila nova stara normalnost. Pravzaprav je najbolj presenetljivo, da se ne dogaja veliko; ne z vidika vladajočih in ne z vidika reakcij na vladanje. Bolj desno usmerjeni posamezniki ter skupine na socialnih omrežjih se sicer razburjajo, toda protestov ni, slovenski kmetje so mirni, mediji ljudstvu zagotavljajo, da je vlada aktivna in ima vse pod nadzorom.
V Sloveniji je z novo vlado nastopila nova stara normalnost. Pravzaprav je najbolj presenetljivo, da se ne dogaja veliko; ne z vidika vladajočih in ne z vidika reakcij na vladanje. Bolj desno usmerjeni posamezniki ter skupine na socialnih omrežjih se sicer razburjajo, toda protestov ni, slovenski kmetje so mirni, mediji ljudstvu zagotavljajo, da je vlada aktivna in ima vse pod nadzorom.
Nova vlada Roberta Goloba se je v manj kot 100 dneh svojega vladanja očitno ‘strgala s ketne’. Vse tisto, kar so očitali in česar prejšnji vladi v resnici nikoli niso mogli dokazati, sedaj počnejo sami na deseto potenco. Pa tu ne gre samo za očitano neprimerno ter žaljivo komunikacijo prejšnjega predsednika vlade, ki so jo novi oblastniki zamenjali z nikoli še videno grobostjo, nonšalantnostjo ter vzvišenostjo.
Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Nova vlada Roberta Goloba se je v manj kot 100 dneh svojega vladanja očitno ‘strgala s ketne’. Vse tisto, kar so očitali in česar prejšnji vladi v resnici nikoli niso mogli dokazati, sedaj počnejo sami na deseto potenco. Pa tu ne gre samo za očitano neprimerno ter žaljivo komunikacijo prejšnjega predsednika vlade, ki so jo novi oblastniki zamenjali z nikoli še videno grobostjo, nonšalantnostjo ter vzvišenostjo.
Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Pred skorajda tridesetimi leti je Spomenka Hribar vpila ”Ustavite desnico!” T. i. revanšizem ponovno javno vidne ter prebujene desnice naj bi bil življenjska nevarnost za mlado slovensko demokracijo. Glavni očitek osamosvojitelju Jožetu Pučniku v prvi predsedniški kampanji naj bi bil nek namišljeni revanšizem (ki naj bi ga pomladni voditelj prinesel iz Nemčije, obregnili pa so se celo ob njegovo nemško ženo). A ko je v zadnjih tednih na plano izbruhnila maščevalnost nove Golobove vlade, ki želi kar najhitreje izvesti pravcato stalinistično čistko skupaj z nekakšnimi seznami, ki spominjajo na čase pred padcem Berlinskega zidu, o tokratni pravi nevarnosti revanšizma na glavnih medijih, ki krojijo slovensko javno mnenje, ne boste slišali ničesar.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Pred skorajda tridesetimi leti je Spomenka Hribar vpila ”Ustavite desnico!” T. i. revanšizem ponovno javno vidne ter prebujene desnice naj bi bil življenjska nevarnost za mlado slovensko demokracijo. Glavni očitek osamosvojitelju Jožetu Pučniku v prvi predsedniški kampanji naj bi bil nek namišljeni revanšizem (ki naj bi ga pomladni voditelj prinesel iz Nemčije, obregnili pa so se celo ob njegovo nemško ženo). A ko je v zadnjih tednih na plano izbruhnila maščevalnost nove Golobove vlade, ki želi kar najhitreje izvesti pravcato stalinistično čistko skupaj z nekakšnimi seznami, ki spominjajo na čase pred padcem Berlinskega zidu, o tokratni pravi nevarnosti revanšizma na glavnih medijih, ki krojijo slovensko javno mnenje, ne boste slišali ničesar.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
O dokumentu, ki ga bodo stranke nove vlade podpisale v kratkem, je bilo že veliko povedanega. Nova koalicijska pogodba vlade, ki se že kaže kot najbolj leva v zgodovini samostojne Slovenije, je v javnosti namreč dvignila presenetljivo veliko prahu. Mantro dokumenta, ki se ponavlja skozi njegove glavne vsebinske poudarke, bi namreč lahko malce sarkastično opisali nekako takole: ”Naše radodarne politike in rešitve lahko izvedemo izključno tako, da vam poprej veliko poberemo, hkrati pa vam bomo še odrejali, kaj vi in vaši otroci lahko mislite in česa ne.”
O dokumentu, ki ga bodo stranke nove vlade podpisale v kratkem, je bilo že veliko povedanega. Nova koalicijska pogodba vlade, ki se že kaže kot najbolj leva v zgodovini samostojne Slovenije, je v javnosti namreč dvignila presenetljivo veliko prahu. Mantro dokumenta, ki se ponavlja skozi njegove glavne vsebinske poudarke, bi namreč lahko malce sarkastično opisali nekako takole: ”Naše radodarne politike in rešitve lahko izvedemo izključno tako, da vam poprej veliko poberemo, hkrati pa vam bomo še odrejali, kaj vi in vaši otroci lahko mislite in česa ne.”
V petek je slovensko javnost šokirala novica, da naj bi moral mesec pred volitvami oditi za zapahe najbolj znani, praktično one-man-band slovenskega raziskovalnega novinarstva, Bojan Požar. Kljub temu, da je bil po posegu Vrhovnega sodišča sklep razveljavljen, se pojavlja serija vprašanj. Zakaj ravno Požar, zakaj praktično točno en mesec pred volitvami in še posebej, zakaj so se morebitnega Požarjevega zaprtja številni iz samooklicanega ”ustavno-koalicijskega tabora” silno razveselili ter zakaj smo pri Požarjevih novinarskih kolegih naleteli na oglušujočo tišino?
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
V petek je slovensko javnost šokirala novica, da naj bi moral mesec pred volitvami oditi za zapahe najbolj znani, praktično one-man-band slovenskega raziskovalnega novinarstva, Bojan Požar. Kljub temu, da je bil po posegu Vrhovnega sodišča sklep razveljavljen, se pojavlja serija vprašanj. Zakaj ravno Požar, zakaj praktično točno en mesec pred volitvami in še posebej, zakaj so se morebitnega Požarjevega zaprtja številni iz samooklicanega ”ustavno-koalicijskega tabora” silno razveselili ter zakaj smo pri Požarjevih novinarskih kolegih naleteli na oglušujočo tišino?
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Iz Zavoda RS za zaposlovanje smo se z Miho Šepcem, ki pozna področje zaposlovanja tujcev ter Sabino Špehar Pajk, ki pokriva področja usposabljanja, izobraževanja in zaposlovanja mladih pogovarjali o izzivih na trgu dela. Po pandemiji se številna podjetja soočajo z vse večjimi težavami pri pridobivanju novih kadrov, brezposelnost je zelo nizka. Kakšni so razlogi? Kateri so trenutno najbolj iskani poklici? Kakšne spodbude so možne na področju izobraževanja oziroma usposabljanja kadrov? Kaj prinaša nov razpis za zaposlovanje mladih?, je bilo le nekaj izhodišč.
3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Člani Moškega pevskega zbora Franc Ksaver Meško Sele – Vrhe so pripravili slavnostni koncert ob 60 letnico delovanja in ob tem prejeli občinsko priznanje občine Slovenj Gradec. V začasnih razstavnih prostorih Gradu Ribnica je na ogled razstava z naslovom Iz take smo snovi kot sanje, V Celju pa je svoja vrata uradno odprla obnovljena Fotohiša Pelikan.
Tako kot je Jezus svojim apostolom po vstajenju odprl um, da so umevali Pisma, ga po istih pismih odpira tudi nam. Če so ta pisma že v antiki in nato skozi vsa nadaljnja stoletja iz vseh, ki so jih brali, preprostih in izobraženih, naredila junake duha in dejanj, lahko ta ista pisma ob vsakdanji molitvi dajejo moč in spoznanje tudi nam.
Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.