Rajko Podgoršek: Golobovi skoraj kot Janševi, mediji pa glancajo njihovo podobo

V Sloveniji je z novo vlado nastopila nova stara normalnost. Pravzaprav je najbolj presenetljivo, da se ne dogaja veliko; ne z vidika vladajočih in ne z vidika reakcij na vladanje. Bolj desno usmerjeni posamezniki ter skupine na socialnih omrežjih se sicer razburjajo, toda protestov ni, slovenski kmetje so mirni, mediji ljudstvu zagotavljajo, da je vlada aktivna in ima vse pod nadzorom.

Rajko Podgoršek

komentar politika družba

1. 8. 2022
Rajko Podgoršek: Golobovi skoraj kot Janševi, mediji pa glancajo njihovo podobo

V Sloveniji je z novo vlado nastopila nova stara normalnost. Pravzaprav je najbolj presenetljivo, da se ne dogaja veliko; ne z vidika vladajočih in ne z vidika reakcij na vladanje. Bolj desno usmerjeni posamezniki ter skupine na socialnih omrežjih se sicer razburjajo, toda protestov ni, slovenski kmetje so mirni, mediji ljudstvu zagotavljajo, da je vlada aktivna in ima vse pod nadzorom.

Rajko Podgoršek

VEČ ...|1. 8. 2022
Rajko Podgoršek: Golobovi skoraj kot Janševi, mediji pa glancajo njihovo podobo

V Sloveniji je z novo vlado nastopila nova stara normalnost. Pravzaprav je najbolj presenetljivo, da se ne dogaja veliko; ne z vidika vladajočih in ne z vidika reakcij na vladanje. Bolj desno usmerjeni posamezniki ter skupine na socialnih omrežjih se sicer razburjajo, toda protestov ni, slovenski kmetje so mirni, mediji ljudstvu zagotavljajo, da je vlada aktivna in ima vse pod nadzorom.

Rajko Podgoršek

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|2. 4. 2025
Nenad Glücks: Alarmi so že zdavnaj odzvonili

Nenad Glücks: Alarmi so že zdavnaj odzvonili

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Nenad Glücks: Alarmi so že zdavnaj odzvonili
VEČ ...|2. 4. 2025
Nenad Glücks: Alarmi so že zdavnaj odzvonili

Nenad Glücks

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|31. 3. 2025
Aljuš Pertinač: Špetir v golobnjaku

Tokrat avtor osvetljuje delovanje ključnih političnih akterjev v Sloveniji. Razpravljamo o njihovih motivih, izzivih in vplivu na družbo, pri čemer ne skopari z analizo in kritičnim razmislekom. Prisluhnite, kako Aljuš Pertinač razkriva ozadja in razpravlja o tem, kaj to pomeni za prihodnost naše države.

Aljuš Pertinač: Špetir v golobnjaku

Tokrat avtor osvetljuje delovanje ključnih političnih akterjev v Sloveniji. Razpravljamo o njihovih motivih, izzivih in vplivu na družbo, pri čemer ne skopari z analizo in kritičnim razmislekom. Prisluhnite, kako Aljuš Pertinač razkriva ozadja in razpravlja o tem, kaj to pomeni za prihodnost naše države.

komentar politika družba Slovenija zakulisje vpliv aktualno

Komentar Domovina.je

Aljuš Pertinač: Špetir v golobnjaku

Tokrat avtor osvetljuje delovanje ključnih političnih akterjev v Sloveniji. Razpravljamo o njihovih motivih, izzivih in vplivu na družbo, pri čemer ne skopari z analizo in kritičnim razmislekom. Prisluhnite, kako Aljuš Pertinač razkriva ozadja in razpravlja o tem, kaj to pomeni za prihodnost naše države.

VEČ ...|31. 3. 2025
Aljuš Pertinač: Špetir v golobnjaku

Tokrat avtor osvetljuje delovanje ključnih političnih akterjev v Sloveniji. Razpravljamo o njihovih motivih, izzivih in vplivu na družbo, pri čemer ne skopari z analizo in kritičnim razmislekom. Prisluhnite, kako Aljuš Pertinač razkriva ozadja in razpravlja o tem, kaj to pomeni za prihodnost naše države.

Aljuš Pertinač

komentar politika družba Slovenija zakulisje vpliv aktualno

Komentar Domovina.je

VEČ ...|26. 3. 2025
Erika Ašič: Klic družbe na pomoč?

Erika Ašič: Klic družbe na pomoč?

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Erika Ašič: Klic družbe na pomoč?
VEČ ...|26. 3. 2025
Erika Ašič: Klic družbe na pomoč?

Erika Ašič

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|24. 3. 2025
Andrej Tomelj: Vandalizem po ljubljansko

Andrej Tomelj: Vandalizem po ljubljansko

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Andrej Tomelj: Vandalizem po ljubljansko
VEČ ...|24. 3. 2025
Andrej Tomelj: Vandalizem po ljubljansko

Andrej Tomelj

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|19. 3. 2025
Erika Ašič: Sobodajalci, ki ne smejo oddajati sob, in zdravniki, ki ne smejo zdraviti

V tokratnem komentarju avtorica razmišlja, da v Sloveniji potekata trenutno vsaj dve pomembni stvari, ki kažeta na usmerjenost vladajoče koalicije, ki bi nas morali skrbeti. Gre za področji Zdravstva in turizma.

Erika Ašič: Sobodajalci, ki ne smejo oddajati sob, in zdravniki, ki ne smejo zdraviti

V tokratnem komentarju avtorica razmišlja, da v Sloveniji potekata trenutno vsaj dve pomembni stvari, ki kažeta na usmerjenost vladajoče koalicije, ki bi nas morali skrbeti. Gre za področji Zdravstva in turizma.

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Erika Ašič: Sobodajalci, ki ne smejo oddajati sob, in zdravniki, ki ne smejo zdraviti

V tokratnem komentarju avtorica razmišlja, da v Sloveniji potekata trenutno vsaj dve pomembni stvari, ki kažeta na usmerjenost vladajoče koalicije, ki bi nas morali skrbeti. Gre za področji Zdravstva in turizma.

VEČ ...|19. 3. 2025
Erika Ašič: Sobodajalci, ki ne smejo oddajati sob, in zdravniki, ki ne smejo zdraviti

V tokratnem komentarju avtorica razmišlja, da v Sloveniji potekata trenutno vsaj dve pomembni stvari, ki kažeta na usmerjenost vladajoče koalicije, ki bi nas morali skrbeti. Gre za področji Zdravstva in turizma.

Erika Ašič

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|17. 3. 2025
Dr. Andrej Fink: Ali hočemo varnost?

Komentar na portalu Domovina.je je tokrat prispeval dr. Andrej Fink. Sprašuje se ali si želimo varnost. Med drugim je zapisal: »Nevarnosti so pred vrati in so otipljiva stvarnost. Vse evropske države jih vidijo. Samo pri nas v Sloveniji smo tako nespametni, da nočemo razumeti odvračalnega pomena razumnega oboroževanja in se odpovedujemo legitimni obrambi pod lažno pretvezo, da dajemo prednost znanosti, kulturi, zdravju, šolstvu, takemu in drugačnemu blagostanju.«

Dr. Andrej Fink: Ali hočemo varnost?

Komentar na portalu Domovina.je je tokrat prispeval dr. Andrej Fink. Sprašuje se ali si želimo varnost. Med drugim je zapisal: »Nevarnosti so pred vrati in so otipljiva stvarnost. Vse evropske države jih vidijo. Samo pri nas v Sloveniji smo tako nespametni, da nočemo razumeti odvračalnega pomena razumnega oboroževanja in se odpovedujemo legitimni obrambi pod lažno pretvezo, da dajemo prednost znanosti, kulturi, zdravju, šolstvu, takemu in drugačnemu blagostanju.«

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Dr. Andrej Fink: Ali hočemo varnost?

Komentar na portalu Domovina.je je tokrat prispeval dr. Andrej Fink. Sprašuje se ali si želimo varnost. Med drugim je zapisal: »Nevarnosti so pred vrati in so otipljiva stvarnost. Vse evropske države jih vidijo. Samo pri nas v Sloveniji smo tako nespametni, da nočemo razumeti odvračalnega pomena razumnega oboroževanja in se odpovedujemo legitimni obrambi pod lažno pretvezo, da dajemo prednost znanosti, kulturi, zdravju, šolstvu, takemu in drugačnemu blagostanju.«

VEČ ...|17. 3. 2025
Dr. Andrej Fink: Ali hočemo varnost?

Komentar na portalu Domovina.je je tokrat prispeval dr. Andrej Fink. Sprašuje se ali si želimo varnost. Med drugim je zapisal: »Nevarnosti so pred vrati in so otipljiva stvarnost. Vse evropske države jih vidijo. Samo pri nas v Sloveniji smo tako nespametni, da nočemo razumeti odvračalnega pomena razumnega oboroževanja in se odpovedujemo legitimni obrambi pod lažno pretvezo, da dajemo prednost znanosti, kulturi, zdravju, šolstvu, takemu in drugačnemu blagostanju.«

dr. Andrej Fink

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|12. 3. 2025
Nenad Glücks: Izigravali smo ZDA, zdaj še Evropsko unijo

Potem ko je dal ameriški predsednik Donald Trump evropskim državam jasno vedeti, da ne morejo več računati na varnostni dežnik ZDA pred agresivno Putinovo Rusijo, je na ravni Evropske unije prišlo ne le do hitre streznitve, pač pa do velikopoteznih načrtov za vlaganje v evropsko obrambo. Žal v Sloveniji do streznitve še ni prišlo. 

Tako je svoj komentar začel Nenad Glücks. Celotno besedilo si lahko preberete tudi Domovina.je.

Nenad Glücks: Izigravali smo ZDA, zdaj še Evropsko unijo

Potem ko je dal ameriški predsednik Donald Trump evropskim državam jasno vedeti, da ne morejo več računati na varnostni dežnik ZDA pred agresivno Putinovo Rusijo, je na ravni Evropske unije prišlo ne le do hitre streznitve, pač pa do velikopoteznih načrtov za vlaganje v evropsko obrambo. Žal v Sloveniji do streznitve še ni prišlo. 

Tako je svoj komentar začel Nenad Glücks. Celotno besedilo si lahko preberete tudi Domovina.je.

komentar politika družba svet varnost obramba

Komentar Domovina.je

Nenad Glücks: Izigravali smo ZDA, zdaj še Evropsko unijo

Potem ko je dal ameriški predsednik Donald Trump evropskim državam jasno vedeti, da ne morejo več računati na varnostni dežnik ZDA pred agresivno Putinovo Rusijo, je na ravni Evropske unije prišlo ne le do hitre streznitve, pač pa do velikopoteznih načrtov za vlaganje v evropsko obrambo. Žal v Sloveniji do streznitve še ni prišlo. 

Tako je svoj komentar začel Nenad Glücks. Celotno besedilo si lahko preberete tudi Domovina.je.

VEČ ...|12. 3. 2025
Nenad Glücks: Izigravali smo ZDA, zdaj še Evropsko unijo

Potem ko je dal ameriški predsednik Donald Trump evropskim državam jasno vedeti, da ne morejo več računati na varnostni dežnik ZDA pred agresivno Putinovo Rusijo, je na ravni Evropske unije prišlo ne le do hitre streznitve, pač pa do velikopoteznih načrtov za vlaganje v evropsko obrambo. Žal v Sloveniji do streznitve še ni prišlo. 

Tako je svoj komentar začel Nenad Glücks. Celotno besedilo si lahko preberete tudi Domovina.je.

Nenad Glücks Domovina

komentar politika družba svet varnost obramba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|10. 3. 2025
Andrej Tomelj: Izbrisani

Avtor razkriva zgodovino izbrisov, ki so se dogajali v različnih obdobjih in pod različnimi oblastniki. Zakaj smo iz kolektivnega spomina izbrisali pomembne dogodke in osebnosti? Kaj nam to pove o naši zgodovini in identiteti?

Slišali boste, kako so nam vladali Habsburžani in zakaj danes o tem ne najdemo skoraj nobenih obeležij. Odkrijte tudi zgodbe o izbrisanih vladarjih in preteklih obdobjih, ki so za vedno izginila iz naših spominov.

Prisluhnite razmišljanju Andreja Tomelja o tem, kdo je bil izbrisan, kdo namenoma pozabljen in zakaj. Ne zamudite te priložnosti, da bolje razumete našo preteklost in se poglobite v skrivnosti, ki so bile dolgo skrite pred našimi očmi.

Andrej Tomelj: Izbrisani

Avtor razkriva zgodovino izbrisov, ki so se dogajali v različnih obdobjih in pod različnimi oblastniki. Zakaj smo iz kolektivnega spomina izbrisali pomembne dogodke in osebnosti? Kaj nam to pove o naši zgodovini in identiteti?

Slišali boste, kako so nam vladali Habsburžani in zakaj danes o tem ne najdemo skoraj nobenih obeležij. Odkrijte tudi zgodbe o izbrisanih vladarjih in preteklih obdobjih, ki so za vedno izginila iz naših spominov.

Prisluhnite razmišljanju Andreja Tomelja o tem, kdo je bil izbrisan, kdo namenoma pozabljen in zakaj. Ne zamudite te priložnosti, da bolje razumete našo preteklost in se poglobite v skrivnosti, ki so bile dolgo skrite pred našimi očmi.

komentar politika družba zgodovina Habsburžani izbrisani kolektivni spomin oblastniki pomembni dogodki osebnosti spomin preteklost identiteta

Komentar Domovina.je

Andrej Tomelj: Izbrisani

Avtor razkriva zgodovino izbrisov, ki so se dogajali v različnih obdobjih in pod različnimi oblastniki. Zakaj smo iz kolektivnega spomina izbrisali pomembne dogodke in osebnosti? Kaj nam to pove o naši zgodovini in identiteti?

Slišali boste, kako so nam vladali Habsburžani in zakaj danes o tem ne najdemo skoraj nobenih obeležij. Odkrijte tudi zgodbe o izbrisanih vladarjih in preteklih obdobjih, ki so za vedno izginila iz naših spominov.

Prisluhnite razmišljanju Andreja Tomelja o tem, kdo je bil izbrisan, kdo namenoma pozabljen in zakaj. Ne zamudite te priložnosti, da bolje razumete našo preteklost in se poglobite v skrivnosti, ki so bile dolgo skrite pred našimi očmi.

VEČ ...|10. 3. 2025
Andrej Tomelj: Izbrisani

Avtor razkriva zgodovino izbrisov, ki so se dogajali v različnih obdobjih in pod različnimi oblastniki. Zakaj smo iz kolektivnega spomina izbrisali pomembne dogodke in osebnosti? Kaj nam to pove o naši zgodovini in identiteti?

Slišali boste, kako so nam vladali Habsburžani in zakaj danes o tem ne najdemo skoraj nobenih obeležij. Odkrijte tudi zgodbe o izbrisanih vladarjih in preteklih obdobjih, ki so za vedno izginila iz naših spominov.

Prisluhnite razmišljanju Andreja Tomelja o tem, kdo je bil izbrisan, kdo namenoma pozabljen in zakaj. Ne zamudite te priložnosti, da bolje razumete našo preteklost in se poglobite v skrivnosti, ki so bile dolgo skrite pred našimi očmi.

Andrej Tomelj

komentar politika družba zgodovina Habsburžani izbrisani kolektivni spomin oblastniki pomembni dogodki osebnosti spomin preteklost identiteta

Komentar Domovina.je
Prebiramo komentarje s spletnega portala Domovina.je pod katere se podpisujejo različni avtorji.
Andrej Tomelj

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|4. 4. 2025
Cilj poti

Lutka iz soli je potovala na tisoče kilometrov po zemlji, dokler ni prišla do morja. Očarala jo je ogromna šumeča ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Cilj poti

Lutka iz soli je potovala na tisoče kilometrov po zemlji, dokler ni prišla do morja. Očarala jo je ogromna šumeča ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Pavle Ravnohrib

duhovnost

Globine

VEČ ...|11. 3. 2025
Dialog z ateizmom #3 - Ali je verovati razumno?

Ali je verovati razumno? Ali vera nasprotuje razumu ali obstajajo primeri, kjer se razum in vera dopolnjujeta? Ali lahko Boga dojamemo z razumom in kakšna je vloga čustev? Ob teh vprašanjih sta razmišljala ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić. Tretji del dialoga z ateizmom si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #3 - Ali je verovati razumno?

Ali je verovati razumno? Ali vera nasprotuje razumu ali obstajajo primeri, kjer se razum in vera dopolnjujeta? Ali lahko Boga dojamemo z razumom in kakšna je vloga čustev? Ob teh vprašanjih sta razmišljala ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić. Tretji del dialoga z ateizmom si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

duhovnostvzgoja

Doživetja narave

VEČ ...|28. 3. 2025
Peš po Evropi - z Jakobom Kendo najprej na sever

V svoj evropski cikel potopisnih romanov nas je uvedel Jakob Kenda. Peš se je odpravil na sever in severozahod Stare celine - po egalitarni Skandinaviji in razslojenem Britanskem otočju. Pravi, da sta to predela, ki kljub mnogim podobnostim izrazito odsevata raznolikost. Podelili smo tudi dve vstopnici za dogodek Poklon hoji in se ozrli k projektu, ki spodbuja uporabo javnega prevoza, s  pomočjo katerega se lahko odpravimo peš iz dolin do višin. Z nami je bila Katarina Žemlja iz Cipre.

Peš po Evropi - z Jakobom Kendo najprej na sever

V svoj evropski cikel potopisnih romanov nas je uvedel Jakob Kenda. Peš se je odpravil na sever in severozahod Stare celine - po egalitarni Skandinaviji in razslojenem Britanskem otočju. Pravi, da sta to predela, ki kljub mnogim podobnostim izrazito odsevata raznolikost. Podelili smo tudi dve vstopnici za dogodek Poklon hoji in se ozrli k projektu, ki spodbuja uporabo javnega prevoza, s  pomočjo katerega se lahko odpravimo peš iz dolin do višin. Z nami je bila Katarina Žemlja iz Cipre.

Blaž Lesnik

pohodništvohojaEvropapešpotseverseverozahod

Naš gost

VEČ ...|29. 3. 2025
Paralimpijec Dejan Fabčič

Gostili smo uspešnega parašportnika, nosilca bronastega odličja s paralimpijskih iger v Parizu, zdravnika interne medicine, očeta, zborovskega pevca in srčnega sogovornika, ki z zgledi kaže, da so cilji, o katerih sanjamo, dosegljivi. Spoznajte Dejana Fabčiča.

Paralimpijec Dejan Fabčič

Gostili smo uspešnega parašportnika, nosilca bronastega odličja s paralimpijskih iger v Parizu, zdravnika interne medicine, očeta, zborovskega pevca in srčnega sogovornika, ki z zgledi kaže, da so cilji, o katerih sanjamo, dosegljivi. Spoznajte Dejana Fabčiča.

Jure Sešek

spominživljenjeDejan Fabčičparalimpijskizbor Ipavska

Naš pogled

VEČ ...|1. 4. 2025
Marjan Bunič: Čim več se smejte!

Vas je danes že kdo potegnil za nos? Vas je kdo naprvoaprilil? In? Kako ste se odzvali? Pravzaprav natančneje: Kaj ste ob tem razmišljali? Ste se iskreno zabavali in morda potegavščini še kaj dodali? Ste se morda sicer prijazno nasmehnili, a v sebi čutili, da vam je to odveč? Ali pa ste zadevo ignorirali in se morda glasno zgražali nad neumnostmi, neresnostjo in zapravljanjem časa? Kakorkoli, vse našteto so povsem običajni odzivi. Pa vendar …

Marjan Bunič: Čim več se smejte!

Vas je danes že kdo potegnil za nos? Vas je kdo naprvoaprilil? In? Kako ste se odzvali? Pravzaprav natančneje: Kaj ste ob tem razmišljali? Ste se iskreno zabavali in morda potegavščini še kaj dodali? Ste se morda sicer prijazno nasmehnili, a v sebi čutili, da vam je to odveč? Ali pa ste zadevo ignorirali in se morda glasno zgražali nad neumnostmi, neresnostjo in zapravljanjem časa? Kakorkoli, vse našteto so povsem običajni odzivi. Pa vendar …

Marjan Bunič

komentar

Kulturni utrinki

VEČ ...|4. 4. 2025
Ribniški pasijon 2025

Po daljšem premoru se vrača Ribniški pasijon, dramska uprizoritev Kristusovega trpljenja in smrti. Predstavili so ga kaplan Tadej Pagon in sodelujoča pri uprizoritvi Klara Oiclj in Luka Kljun.

Ribniški pasijon 2025

Po daljšem premoru se vrača Ribniški pasijon, dramska uprizoritev Kristusovega trpljenja in smrti. Predstavili so ga kaplan Tadej Pagon in sodelujoča pri uprizoritvi Klara Oiclj in Luka Kljun.

Jure Sešek

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilmRibniški pasijon

Komentar tedna

VEČ ...|4. 4. 2025
Zrcalce, zrcalce na steni, povej

… Seznam tem v slovenskem prostoru, ki bi se jih dalo na enak način problematizirati, je v današnjem času skoraj brezmejen. Živimo pod očitno totalitarno oblastjo, pa se tega izraza za opis realnega stanja poslužujemo le redki. Pred našimi očmi propadajo šolstvo, zdravstvo, sistem domov za oskrbo starejših občanov, pa vendar ob vsakem novem zakonu, ki stvari pelje v še slabše stanje, zgolj mirno gledamo. Vedno bolj se omejuje svobodo govora, svobodo vzgoje, medijev, kmetovanja, podjetništva, pa vsi kar mirno gledamo. Smo narod izjemno marljivih ljudi, ki živi na enem najbolj rodovitnih in z naravnimi bogastvi obdarjenih koščkov zemlje, pa tega nikakor ne moremo v polnosti izkoristiti. …

Zrcalce, zrcalce na steni, povej

… Seznam tem v slovenskem prostoru, ki bi se jih dalo na enak način problematizirati, je v današnjem času skoraj brezmejen. Živimo pod očitno totalitarno oblastjo, pa se tega izraza za opis realnega stanja poslužujemo le redki. Pred našimi očmi propadajo šolstvo, zdravstvo, sistem domov za oskrbo starejših občanov, pa vendar ob vsakem novem zakonu, ki stvari pelje v še slabše stanje, zgolj mirno gledamo. Vedno bolj se omejuje svobodo govora, svobodo vzgoje, medijev, kmetovanja, podjetništva, pa vsi kar mirno gledamo. Smo narod izjemno marljivih ljudi, ki živi na enem najbolj rodovitnih in z naravnimi bogastvi obdarjenih koščkov zemlje, pa tega nikakor ne moremo v polnosti izkoristiti. …

Luka Gojkošek

komentar

Spominjamo se

VEČ ...|4. 4. 2025
Spominjamo se dne 4. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 4. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|4. 4. 2025
Lahko potica čez noč čaka?

Poslušalka je vprašala sestro Nikolino, če lahko potico pripravi zvečer, speče pa jo potem zjutraj. Sestra ji je odgovorila, da naj jo čez noč da v hladen prostor (shramba, hladilnik) in pokrije. Se pa na ta način dela tudi t.i. hladna potica, za katero moramo pripraviti krhko kvašeno testo. Temperatura pečice, v kateri bo potica čez noč, ne sme presegati 30 stopinj Celzija. Da je dovolj vzhajana, preverimo tako, da s prstom nežno potisnemo v potico in jamica se mora rahlo dvigovati. Nato potico vzamemo iz pečice in jo ogrejemo na 150 stopinj ter potico vrnemo ter spečemo.  

Lahko potica čez noč čaka?

Poslušalka je vprašala sestro Nikolino, če lahko potico pripravi zvečer, speče pa jo potem zjutraj. Sestra ji je odgovorila, da naj jo čez noč da v hladen prostor (shramba, hladilnik) in pokrije. Se pa na ta način dela tudi t.i. hladna potica, za katero moramo pripraviti krhko kvašeno testo. Temperatura pečice, v kateri bo potica čez noč, ne sme presegati 30 stopinj Celzija. Da je dovolj vzhajana, preverimo tako, da s prstom nežno potisnemo v potico in jamica se mora rahlo dvigovati. Nato potico vzamemo iz pečice in jo ogrejemo na 150 stopinj ter potico vrnemo ter spečemo.  

Matjaž Merljak

kuhajmo