Duhovna misel

VEČ ...|5. 7. 2025
Prašič in krava

»Ne vem, zakaj me ljudje imajo za skopuha, ko pa vedo, da bom po smrti vse zapustil cerkvi?« je dejal neki bogataš župniku ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Prašič in krava

»Ne vem, zakaj me ljudje imajo za skopuha, ko pa vedo, da bom po smrti vse zapustil cerkvi?« je dejal neki bogataš župniku ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

duhovnost

Duhovna misel

Prašič in krava

»Ne vem, zakaj me ljudje imajo za skopuha, ko pa vedo, da bom po smrti vse zapustil cerkvi?« je dejal neki bogataš župniku ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

VEČ ...|5. 7. 2025
Prašič in krava

»Ne vem, zakaj me ljudje imajo za skopuha, ko pa vedo, da bom po smrti vse zapustil cerkvi?« je dejal neki bogataš župniku ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Pavle Ravnohrib

duhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 5. 2025
Slovesnost za žrtve komunističnega nasilja letos že tretjič na Trgu republike v Ljubljani

V petek, 16. maja, bo ob 21. uri na Trgu republike v Ljubljani potekala slovesnost v spomin na žrtve komunističnega nasilja. Dogodek bo potekal na predvečer predlani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunizma, ki je bil v Sloveniji uveden kot znak spoštovanja do vseh, ki jim je bilo v času komunističnega režima vzeto življenje, dostojanstvo in pravica do spomina.


 

Nekdanji narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, ki je bil ukinjen v času vlade Roberta Goloba, je bil v preteklosti deležen široke podpore med številnimi organizacijami in posamezniki, ki so poudarjali pomen ohranjanja zgodovinskega spomina in spoštovanja do vseh, ki so trpeli zaradi političnega nasilja. Ukinitev praznika je sprožila številne odzive, saj je bil mnogim simbol prizadevanja za narodno spravo in spoštovanje osnovnih človekovih pravic.

 

Ta dan ima poseben pomen, saj predstavlja spomin na ljudi, ki so izgubili ne le življenje, ampak tudi svojo identiteto, dobro ime in človeško dostojanstvo. Kot je lani poudaril dr. Matija Ogrin, je mrliški list teh žrtev več kot zgolj formalni dokument – je odtis življenja, ki je bilo pretrgano. Za mrliškim listom stoji bitje neke neponovljive osebe. Zato je mrliški list minimalni izkaz spoštovanja države do pokojnega človeka, je dejal Ogrin in dodal, da mnoge žrtve komunističnega nasilja te pravice niso nikoli dobile, saj za večino izmed njih uradne evidence sploh ne obstajajo.

 

Vlasta Doležal Rus, predsednica gibanja Prebudimo Slovenijo, je poudarila, da vztrajajo pri slovesnosti kljub ukinitvi praznika, saj žrtve komunističnega nasilja še vedno potrebujejo svojega zagovornika. Ponižani, razžaljeni in kruto pobiti med vojno in po njej potrebujejo še danes svojega zagovornika. Grobišča so v velikem številu že odkrita, sondirana in delno odkopana, a kosti so za mnoge še vedno nezadosten dokaz, je dejala in dodala, da lahko brez soočenja z zgodovino narod ostane bolehen.

 

Doležal Rusova je opozorila tudi na pomen datuma 17. maja, ko obeležujejo strašen dogodek iz leta 1942, ko je bilo v Iški vasi brutalno umorjenih 53 Romov. To preventivno uničenje je bilo izvedeno zgolj zato, da ne bi izdali gibanja partizanskih enot. Med žrtvami so bili odrasli, mladostniki, otroci in ženske – vsi civilisti, katerih kosti še danes čakajo na dostojen pokop, je poudarila.

 

Poudarila je tudi, da številne žrtve še vedno nimajo dostojnega groba, njihove kosti pa ostajajo v slovenskih gozdovih in grapah. Po različnih grobiščih so raztreseni ostanki več kot 20.000 ljudi, vključno s tujci, ki so bili po vojni vrnjeni v Jugoslavijo in umorjeni, je opozorila in dodala, da gre za genocidno dejanje, ki še vedno čaka na celovito obravnavo.

 

Ob tem je kritizirala oblast, ki po njenem mnenju zavestno zavlačuje z obravnavo zgodovinskih dejstev, da bi čas prekril resnico. Če bi oblast ravnala tako, kot je prav, bi morala priznati zločine, imenovati zločince, se opravičiti in končno dostojno pokopati kosti. To pa ni prijetno za tiste, ki so ponosni nasledniki boljševistične kamarile, je dejala.

 

Slovesnost bo zaznamovana s simbolnimi dejanji spomina – od polaganja sveč k farni križi do izrekanja imen žrtev in molitve očenaša. Dogodek bo pospremilo petje slovenske himne in recital slovenskih pesmi, ki bodo izražale spoštovanje do vseh, ki so trpeli pod totalitarnim režimom.
Osrednji govornik bo dr. Matija Ogrin, sodelovali pa bodo tudi številni kulturniki in javne osebnosti, med njimi Bernarda Fink, dr. Mitja Ferenc, dr. Marta Ciraj, Pavle Ravnohrib, vokalna skupina Psalmisti, Vlasta Doležal Rus, dr. Helena Jaklitsch, dr. Janez Juhant, Jože Kurinčič, Romana Bider in varuhi spomina.
Na lanskoletni slovesnosti je bil poudarjen pomen spomina za narodovo prihodnost. Eden izmed govornikov je dejal: Le z ohranjanjem resnice in spoštovanjem do preteklosti lahko gradimo bolj pravično in svobodno družbo. Ta misel bo tudi letos odmevala med zbranimi, saj se bo slovesnost zaključila z upanjem, da ima Bog moč, da iz narodovih ran ustvarja novo življenje.

 

Slovesnost pripravljajo Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Združeni ob Lipi sprave in Vseposvojitev. Organizatorji verjamejo, da je spomin na žrtve ključen za razumevanje in spravo med Slovenci.


 

Slovesnost za žrtve komunističnega nasilja letos že tretjič na Trgu republike v Ljubljani

V petek, 16. maja, bo ob 21. uri na Trgu republike v Ljubljani potekala slovesnost v spomin na žrtve komunističnega nasilja. Dogodek bo potekal na predvečer predlani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunizma, ki je bil v Sloveniji uveden kot znak spoštovanja do vseh, ki jim je bilo v času komunističnega režima vzeto življenje, dostojanstvo in pravica do spomina.


 

Nekdanji narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, ki je bil ukinjen v času vlade Roberta Goloba, je bil v preteklosti deležen široke podpore med številnimi organizacijami in posamezniki, ki so poudarjali pomen ohranjanja zgodovinskega spomina in spoštovanja do vseh, ki so trpeli zaradi političnega nasilja. Ukinitev praznika je sprožila številne odzive, saj je bil mnogim simbol prizadevanja za narodno spravo in spoštovanje osnovnih človekovih pravic.

 

Ta dan ima poseben pomen, saj predstavlja spomin na ljudi, ki so izgubili ne le življenje, ampak tudi svojo identiteto, dobro ime in človeško dostojanstvo. Kot je lani poudaril dr. Matija Ogrin, je mrliški list teh žrtev več kot zgolj formalni dokument – je odtis življenja, ki je bilo pretrgano. Za mrliškim listom stoji bitje neke neponovljive osebe. Zato je mrliški list minimalni izkaz spoštovanja države do pokojnega človeka, je dejal Ogrin in dodal, da mnoge žrtve komunističnega nasilja te pravice niso nikoli dobile, saj za večino izmed njih uradne evidence sploh ne obstajajo.

 

Vlasta Doležal Rus, predsednica gibanja Prebudimo Slovenijo, je poudarila, da vztrajajo pri slovesnosti kljub ukinitvi praznika, saj žrtve komunističnega nasilja še vedno potrebujejo svojega zagovornika. Ponižani, razžaljeni in kruto pobiti med vojno in po njej potrebujejo še danes svojega zagovornika. Grobišča so v velikem številu že odkrita, sondirana in delno odkopana, a kosti so za mnoge še vedno nezadosten dokaz, je dejala in dodala, da lahko brez soočenja z zgodovino narod ostane bolehen.

 

Doležal Rusova je opozorila tudi na pomen datuma 17. maja, ko obeležujejo strašen dogodek iz leta 1942, ko je bilo v Iški vasi brutalno umorjenih 53 Romov. To preventivno uničenje je bilo izvedeno zgolj zato, da ne bi izdali gibanja partizanskih enot. Med žrtvami so bili odrasli, mladostniki, otroci in ženske – vsi civilisti, katerih kosti še danes čakajo na dostojen pokop, je poudarila.

 

Poudarila je tudi, da številne žrtve še vedno nimajo dostojnega groba, njihove kosti pa ostajajo v slovenskih gozdovih in grapah. Po različnih grobiščih so raztreseni ostanki več kot 20.000 ljudi, vključno s tujci, ki so bili po vojni vrnjeni v Jugoslavijo in umorjeni, je opozorila in dodala, da gre za genocidno dejanje, ki še vedno čaka na celovito obravnavo.

 

Ob tem je kritizirala oblast, ki po njenem mnenju zavestno zavlačuje z obravnavo zgodovinskih dejstev, da bi čas prekril resnico. Če bi oblast ravnala tako, kot je prav, bi morala priznati zločine, imenovati zločince, se opravičiti in končno dostojno pokopati kosti. To pa ni prijetno za tiste, ki so ponosni nasledniki boljševistične kamarile, je dejala.

 

Slovesnost bo zaznamovana s simbolnimi dejanji spomina – od polaganja sveč k farni križi do izrekanja imen žrtev in molitve očenaša. Dogodek bo pospremilo petje slovenske himne in recital slovenskih pesmi, ki bodo izražale spoštovanje do vseh, ki so trpeli pod totalitarnim režimom.
Osrednji govornik bo dr. Matija Ogrin, sodelovali pa bodo tudi številni kulturniki in javne osebnosti, med njimi Bernarda Fink, dr. Mitja Ferenc, dr. Marta Ciraj, Pavle Ravnohrib, vokalna skupina Psalmisti, Vlasta Doležal Rus, dr. Helena Jaklitsch, dr. Janez Juhant, Jože Kurinčič, Romana Bider in varuhi spomina.
Na lanskoletni slovesnosti je bil poudarjen pomen spomina za narodovo prihodnost. Eden izmed govornikov je dejal: Le z ohranjanjem resnice in spoštovanjem do preteklosti lahko gradimo bolj pravično in svobodno družbo. Ta misel bo tudi letos odmevala med zbranimi, saj se bo slovesnost zaključila z upanjem, da ima Bog moč, da iz narodovih ran ustvarja novo življenje.

 

Slovesnost pripravljajo Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Združeni ob Lipi sprave in Vseposvojitev. Organizatorji verjamejo, da je spomin na žrtve ključen za razumevanje in spravo med Slovenci.


 

infokomunizempogovorspomin

Informativni prispevki

Slovesnost za žrtve komunističnega nasilja letos že tretjič na Trgu republike v Ljubljani

V petek, 16. maja, bo ob 21. uri na Trgu republike v Ljubljani potekala slovesnost v spomin na žrtve komunističnega nasilja. Dogodek bo potekal na predvečer predlani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunizma, ki je bil v Sloveniji uveden kot znak spoštovanja do vseh, ki jim je bilo v času komunističnega režima vzeto življenje, dostojanstvo in pravica do spomina.


 

Nekdanji narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, ki je bil ukinjen v času vlade Roberta Goloba, je bil v preteklosti deležen široke podpore med številnimi organizacijami in posamezniki, ki so poudarjali pomen ohranjanja zgodovinskega spomina in spoštovanja do vseh, ki so trpeli zaradi političnega nasilja. Ukinitev praznika je sprožila številne odzive, saj je bil mnogim simbol prizadevanja za narodno spravo in spoštovanje osnovnih človekovih pravic.

 

Ta dan ima poseben pomen, saj predstavlja spomin na ljudi, ki so izgubili ne le življenje, ampak tudi svojo identiteto, dobro ime in človeško dostojanstvo. Kot je lani poudaril dr. Matija Ogrin, je mrliški list teh žrtev več kot zgolj formalni dokument – je odtis življenja, ki je bilo pretrgano. Za mrliškim listom stoji bitje neke neponovljive osebe. Zato je mrliški list minimalni izkaz spoštovanja države do pokojnega človeka, je dejal Ogrin in dodal, da mnoge žrtve komunističnega nasilja te pravice niso nikoli dobile, saj za večino izmed njih uradne evidence sploh ne obstajajo.

 

Vlasta Doležal Rus, predsednica gibanja Prebudimo Slovenijo, je poudarila, da vztrajajo pri slovesnosti kljub ukinitvi praznika, saj žrtve komunističnega nasilja še vedno potrebujejo svojega zagovornika. Ponižani, razžaljeni in kruto pobiti med vojno in po njej potrebujejo še danes svojega zagovornika. Grobišča so v velikem številu že odkrita, sondirana in delno odkopana, a kosti so za mnoge še vedno nezadosten dokaz, je dejala in dodala, da lahko brez soočenja z zgodovino narod ostane bolehen.

 

Doležal Rusova je opozorila tudi na pomen datuma 17. maja, ko obeležujejo strašen dogodek iz leta 1942, ko je bilo v Iški vasi brutalno umorjenih 53 Romov. To preventivno uničenje je bilo izvedeno zgolj zato, da ne bi izdali gibanja partizanskih enot. Med žrtvami so bili odrasli, mladostniki, otroci in ženske – vsi civilisti, katerih kosti še danes čakajo na dostojen pokop, je poudarila.

 

Poudarila je tudi, da številne žrtve še vedno nimajo dostojnega groba, njihove kosti pa ostajajo v slovenskih gozdovih in grapah. Po različnih grobiščih so raztreseni ostanki več kot 20.000 ljudi, vključno s tujci, ki so bili po vojni vrnjeni v Jugoslavijo in umorjeni, je opozorila in dodala, da gre za genocidno dejanje, ki še vedno čaka na celovito obravnavo.

 

Ob tem je kritizirala oblast, ki po njenem mnenju zavestno zavlačuje z obravnavo zgodovinskih dejstev, da bi čas prekril resnico. Če bi oblast ravnala tako, kot je prav, bi morala priznati zločine, imenovati zločince, se opravičiti in končno dostojno pokopati kosti. To pa ni prijetno za tiste, ki so ponosni nasledniki boljševistične kamarile, je dejala.

 

Slovesnost bo zaznamovana s simbolnimi dejanji spomina – od polaganja sveč k farni križi do izrekanja imen žrtev in molitve očenaša. Dogodek bo pospremilo petje slovenske himne in recital slovenskih pesmi, ki bodo izražale spoštovanje do vseh, ki so trpeli pod totalitarnim režimom.
Osrednji govornik bo dr. Matija Ogrin, sodelovali pa bodo tudi številni kulturniki in javne osebnosti, med njimi Bernarda Fink, dr. Mitja Ferenc, dr. Marta Ciraj, Pavle Ravnohrib, vokalna skupina Psalmisti, Vlasta Doležal Rus, dr. Helena Jaklitsch, dr. Janez Juhant, Jože Kurinčič, Romana Bider in varuhi spomina.
Na lanskoletni slovesnosti je bil poudarjen pomen spomina za narodovo prihodnost. Eden izmed govornikov je dejal: Le z ohranjanjem resnice in spoštovanjem do preteklosti lahko gradimo bolj pravično in svobodno družbo. Ta misel bo tudi letos odmevala med zbranimi, saj se bo slovesnost zaključila z upanjem, da ima Bog moč, da iz narodovih ran ustvarja novo življenje.

 

Slovesnost pripravljajo Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Združeni ob Lipi sprave in Vseposvojitev. Organizatorji verjamejo, da je spomin na žrtve ključen za razumevanje in spravo med Slovenci.


 

VEČ ...|13. 5. 2025
Slovesnost za žrtve komunističnega nasilja letos že tretjič na Trgu republike v Ljubljani

V petek, 16. maja, bo ob 21. uri na Trgu republike v Ljubljani potekala slovesnost v spomin na žrtve komunističnega nasilja. Dogodek bo potekal na predvečer predlani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunizma, ki je bil v Sloveniji uveden kot znak spoštovanja do vseh, ki jim je bilo v času komunističnega režima vzeto življenje, dostojanstvo in pravica do spomina.


 

Nekdanji narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, ki je bil ukinjen v času vlade Roberta Goloba, je bil v preteklosti deležen široke podpore med številnimi organizacijami in posamezniki, ki so poudarjali pomen ohranjanja zgodovinskega spomina in spoštovanja do vseh, ki so trpeli zaradi političnega nasilja. Ukinitev praznika je sprožila številne odzive, saj je bil mnogim simbol prizadevanja za narodno spravo in spoštovanje osnovnih človekovih pravic.

 

Ta dan ima poseben pomen, saj predstavlja spomin na ljudi, ki so izgubili ne le življenje, ampak tudi svojo identiteto, dobro ime in človeško dostojanstvo. Kot je lani poudaril dr. Matija Ogrin, je mrliški list teh žrtev več kot zgolj formalni dokument – je odtis življenja, ki je bilo pretrgano. Za mrliškim listom stoji bitje neke neponovljive osebe. Zato je mrliški list minimalni izkaz spoštovanja države do pokojnega človeka, je dejal Ogrin in dodal, da mnoge žrtve komunističnega nasilja te pravice niso nikoli dobile, saj za večino izmed njih uradne evidence sploh ne obstajajo.

 

Vlasta Doležal Rus, predsednica gibanja Prebudimo Slovenijo, je poudarila, da vztrajajo pri slovesnosti kljub ukinitvi praznika, saj žrtve komunističnega nasilja še vedno potrebujejo svojega zagovornika. Ponižani, razžaljeni in kruto pobiti med vojno in po njej potrebujejo še danes svojega zagovornika. Grobišča so v velikem številu že odkrita, sondirana in delno odkopana, a kosti so za mnoge še vedno nezadosten dokaz, je dejala in dodala, da lahko brez soočenja z zgodovino narod ostane bolehen.

 

Doležal Rusova je opozorila tudi na pomen datuma 17. maja, ko obeležujejo strašen dogodek iz leta 1942, ko je bilo v Iški vasi brutalno umorjenih 53 Romov. To preventivno uničenje je bilo izvedeno zgolj zato, da ne bi izdali gibanja partizanskih enot. Med žrtvami so bili odrasli, mladostniki, otroci in ženske – vsi civilisti, katerih kosti še danes čakajo na dostojen pokop, je poudarila.

 

Poudarila je tudi, da številne žrtve še vedno nimajo dostojnega groba, njihove kosti pa ostajajo v slovenskih gozdovih in grapah. Po različnih grobiščih so raztreseni ostanki več kot 20.000 ljudi, vključno s tujci, ki so bili po vojni vrnjeni v Jugoslavijo in umorjeni, je opozorila in dodala, da gre za genocidno dejanje, ki še vedno čaka na celovito obravnavo.

 

Ob tem je kritizirala oblast, ki po njenem mnenju zavestno zavlačuje z obravnavo zgodovinskih dejstev, da bi čas prekril resnico. Če bi oblast ravnala tako, kot je prav, bi morala priznati zločine, imenovati zločince, se opravičiti in končno dostojno pokopati kosti. To pa ni prijetno za tiste, ki so ponosni nasledniki boljševistične kamarile, je dejala.

 

Slovesnost bo zaznamovana s simbolnimi dejanji spomina – od polaganja sveč k farni križi do izrekanja imen žrtev in molitve očenaša. Dogodek bo pospremilo petje slovenske himne in recital slovenskih pesmi, ki bodo izražale spoštovanje do vseh, ki so trpeli pod totalitarnim režimom.
Osrednji govornik bo dr. Matija Ogrin, sodelovali pa bodo tudi številni kulturniki in javne osebnosti, med njimi Bernarda Fink, dr. Mitja Ferenc, dr. Marta Ciraj, Pavle Ravnohrib, vokalna skupina Psalmisti, Vlasta Doležal Rus, dr. Helena Jaklitsch, dr. Janez Juhant, Jože Kurinčič, Romana Bider in varuhi spomina.
Na lanskoletni slovesnosti je bil poudarjen pomen spomina za narodovo prihodnost. Eden izmed govornikov je dejal: Le z ohranjanjem resnice in spoštovanjem do preteklosti lahko gradimo bolj pravično in svobodno družbo. Ta misel bo tudi letos odmevala med zbranimi, saj se bo slovesnost zaključila z upanjem, da ima Bog moč, da iz narodovih ran ustvarja novo življenje.

 

Slovesnost pripravljajo Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Združeni ob Lipi sprave in Vseposvojitev. Organizatorji verjamejo, da je spomin na žrtve ključen za razumevanje in spravo med Slovenci.


 

Radio Ognjišče

infokomunizempogovorspomin

Duhovna misel

VEČ ...|30. 4. 2025
Gospod, usliši me

Živel je neki star človek. Bil je pobožen in njegovo življenje je mirno teklo. A bolj ko so se njegovi dnevi bližali koncu, bolj ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Gospod, usliši me

Živel je neki star človek. Bil je pobožen in njegovo življenje je mirno teklo. A bolj ko so se njegovi dnevi bližali koncu, bolj ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

duhovnost

Duhovna misel

Gospod, usliši me

Živel je neki star človek. Bil je pobožen in njegovo življenje je mirno teklo. A bolj ko so se njegovi dnevi bližali koncu, bolj ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

VEČ ...|30. 4. 2025
Gospod, usliši me

Živel je neki star človek. Bil je pobožen in njegovo življenje je mirno teklo. A bolj ko so se njegovi dnevi bližali koncu, bolj ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Pavle Ravnohrib

duhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|29. 4. 2025
Lahka rešitev

Jata golobov si je izbrala za domovanje cerkveno podstrešje. Po porokah je bilo pred cerkvijo polno riža, ki so ga golobi veselo ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Lahka rešitev

Jata golobov si je izbrala za domovanje cerkveno podstrešje. Po porokah je bilo pred cerkvijo polno riža, ki so ga golobi veselo ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

duhovnost

Duhovna misel

Lahka rešitev

Jata golobov si je izbrala za domovanje cerkveno podstrešje. Po porokah je bilo pred cerkvijo polno riža, ki so ga golobi veselo ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

VEČ ...|29. 4. 2025
Lahka rešitev

Jata golobov si je izbrala za domovanje cerkveno podstrešje. Po porokah je bilo pred cerkvijo polno riža, ki so ga golobi veselo ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Pavle Ravnohrib

duhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|28. 4. 2025
Pamet brez srca

»Bog, Gospod vesolja me je blagoslovil s čudovitim sinom. Tako me je osrečil, a nisem vedel, kako naj ga vzgajam. Ja, kaj ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Pamet brez srca

»Bog, Gospod vesolja me je blagoslovil s čudovitim sinom. Tako me je osrečil, a nisem vedel, kako naj ga vzgajam. Ja, kaj ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

duhovnost

Duhovna misel

Pamet brez srca

»Bog, Gospod vesolja me je blagoslovil s čudovitim sinom. Tako me je osrečil, a nisem vedel, kako naj ga vzgajam. Ja, kaj ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

VEČ ...|28. 4. 2025
Pamet brez srca

»Bog, Gospod vesolja me je blagoslovil s čudovitim sinom. Tako me je osrečil, a nisem vedel, kako naj ga vzgajam. Ja, kaj ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Pavle Ravnohrib

duhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|27. 4. 2025
Edisonov vrtljivi križ

Ameriški izumitelj Edison je zelo cenil čas in denar. Ko je obiskovalcem razkazoval svoje nove izume, ga je kateri od ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Edisonov vrtljivi križ

Ameriški izumitelj Edison je zelo cenil čas in denar. Ko je obiskovalcem razkazoval svoje nove izume, ga je kateri od ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

duhovnost

Duhovna misel

Edisonov vrtljivi križ

Ameriški izumitelj Edison je zelo cenil čas in denar. Ko je obiskovalcem razkazoval svoje nove izume, ga je kateri od ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

VEČ ...|27. 4. 2025
Edisonov vrtljivi križ

Ameriški izumitelj Edison je zelo cenil čas in denar. Ko je obiskovalcem razkazoval svoje nove izume, ga je kateri od ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Pavle Ravnohrib

duhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|26. 4. 2025
Postati boljši

Študent je prišel k znanemu francoskemu filozofu in znanstveniku Blaisu Pascalu in rekel: Če bi imel tvojo ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Postati boljši

Študent je prišel k znanemu francoskemu filozofu in znanstveniku Blaisu Pascalu in rekel: Če bi imel tvojo ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

duhovnost

Duhovna misel

Postati boljši

Študent je prišel k znanemu francoskemu filozofu in znanstveniku Blaisu Pascalu in rekel: Če bi imel tvojo ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

VEČ ...|26. 4. 2025
Postati boljši

Študent je prišel k znanemu francoskemu filozofu in znanstveniku Blaisu Pascalu in rekel: Če bi imel tvojo ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Pavle Ravnohrib

duhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|25. 4. 2025
Kje bi bil, če bi znal pisati

V neki župniji je župnik vztrajal, da je treba sodelavcem dati napisana navodila. Mežnarja, ki je bil nepismen, so kmalu ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Kje bi bil, če bi znal pisati

V neki župniji je župnik vztrajal, da je treba sodelavcem dati napisana navodila. Mežnarja, ki je bil nepismen, so kmalu ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

duhovnost

Duhovna misel

Kje bi bil, če bi znal pisati

V neki župniji je župnik vztrajal, da je treba sodelavcem dati napisana navodila. Mežnarja, ki je bil nepismen, so kmalu ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

VEČ ...|25. 4. 2025
Kje bi bil, če bi znal pisati

V neki župniji je župnik vztrajal, da je treba sodelavcem dati napisana navodila. Mežnarja, ki je bil nepismen, so kmalu ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Pavle Ravnohrib

duhovnost

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|6. 7. 2025
Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 3. del

Poslušali ste lahko še zadnji del pričevanja članice Varnostno obveščevalne službe OF Lidije Dermastia Kovič. Pogovor z njo je bil posnet leta 1978, vodil pa ga je dr. Miloš Kobal prav tako nekdanji vosovec. S komentarji je v oddaji sodeloval znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji. 

Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 3. del

Poslušali ste lahko še zadnji del pričevanja članice Varnostno obveščevalne službe OF Lidije Dermastia Kovič. Pogovor z njo je bil posnet leta 1978, vodil pa ga je dr. Miloš Kobal prav tako nekdanji vosovec. S komentarji je v oddaji sodeloval znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji. 

Jože Bartolj

spominpolitikaDamjan HančičLidija Dermastia KovičMiloš KobalRevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v LjubljaniVOS OFVarnostno obveščevalna službavosovski likvidatorji

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|7. 7. 2025
Z dr. Alešem Mavrom tudi o političnih posledicah obrambnih referendumov

Tokrat je odmevalo domače politično dogajanje. Državni zbor je izglasoval razpis posvetovalnega referenduma o obrambnih izdatkih, utegne mu slediti še razpis posvetovalnega referenduma o članstvu Slovenije v Natu. Kakšne bodo posledice, smo vprašali latinista, teologa in zgodovinarja dr. Aleša Mavra. Odnos naše države do Severnoatlantskega zavezništva smo z njim analizirali tudi v luči vojn v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Komentiral je še proteste v Srbiji in koncert Marka Perkovića Thompsona na Hrvaškem.

Z dr. Alešem Mavrom tudi o političnih posledicah obrambnih referendumov

Tokrat je odmevalo domače politično dogajanje. Državni zbor je izglasoval razpis posvetovalnega referenduma o obrambnih izdatkih, utegne mu slediti še razpis posvetovalnega referenduma o članstvu Slovenije v Natu. Kakšne bodo posledice, smo vprašali latinista, teologa in zgodovinarja dr. Aleša Mavra. Odnos naše države do Severnoatlantskega zavezništva smo z njim analizirali tudi v luči vojn v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Komentiral je še proteste v Srbiji in koncert Marka Perkovića Thompsona na Hrvaškem.

Helena Križnik

politika

Sol in luč

VEČ ...|8. 7. 2025
Sončni žarki ljubezni

Bog nas vse kliče, da svoje dneve izpolnimo z dobroto, potrpljenjem in ljubeznijo; najprej v lastni družini, pa tudi v odnosu do vseh, ki živijo okoli nas. Samo tako bomo ustvarjali majhne oaze v tej veliki puščavi sveta. Svojim dragim prijateljem naročam, da se potrudijo za srce pod plaščem!« Tako je v uvod svoje knjige z naslovom Sončni žarki ljubezni, ki je izšla pri založbi Ognjišče, zapisal avtor, Phil Bosmans. Nekaj odlomkov smo prebrali v oddaji Sol in luč.

Sončni žarki ljubezni

Bog nas vse kliče, da svoje dneve izpolnimo z dobroto, potrpljenjem in ljubeznijo; najprej v lastni družini, pa tudi v odnosu do vseh, ki živijo okoli nas. Samo tako bomo ustvarjali majhne oaze v tej veliki puščavi sveta. Svojim dragim prijateljem naročam, da se potrudijo za srce pod plaščem!« Tako je v uvod svoje knjige z naslovom Sončni žarki ljubezni, ki je izšla pri založbi Ognjišče, zapisal avtor, Phil Bosmans. Nekaj odlomkov smo prebrali v oddaji Sol in luč.

Tadej Sadar

duhovnost

Svetovalnica

VEČ ...|8. 7. 2025
Kako resna je grožnja z zasvojenostjo?

 Miha Kramli, vodja centra za zdravljenje odvisnosti v Novi Gorici, je z nami delil opažanja poletnih zgodb, v katerih mladi prepogosto zdrsnejo v pasti odvisnosti od drog, tablet in alkohola. Kako varni so, četudi sedijo v svoji sobi? Koliko časa in na kakšen način traja zdravljenje odvisnosti? 

Kako resna je grožnja z zasvojenostjo?

 Miha Kramli, vodja centra za zdravljenje odvisnosti v Novi Gorici, je z nami delil opažanja poletnih zgodb, v katerih mladi prepogosto zdrsnejo v pasti odvisnosti od drog, tablet in alkohola. Kako varni so, četudi sedijo v svoji sobi? Koliko časa in na kakšen način traja zdravljenje odvisnosti? 

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

svetovanje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|6. 7. 2025
Ciril Smrkolj o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje

Slišali ste, kaj Ciril Smrkolj meni o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje in zapletih glede članstva v KGZS.

Ciril Smrkolj o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje

Slišali ste, kaj Ciril Smrkolj meni o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje in zapletih glede članstva v KGZS.

Robert Božič

kmetijstvonaravaKGZS

Od slike do besede

VEČ ...|8. 7. 2025
Neznani Jurčič, magični žurnalist. Avtor knjige je dr. Bernard Nežmah

Predstavili smo knjigo dr. Bernarda Nežmaha: Neznani Jurčič, magični žurnalist. Gost oddaje je bil avtor dr. Nežmah.

Neznani Jurčič, magični žurnalist. Avtor knjige je dr. Bernard Nežmah

Predstavili smo knjigo dr. Bernarda Nežmaha: Neznani Jurčič, magični žurnalist. Gost oddaje je bil avtor dr. Nežmah.

Mateja Subotičanec

novinarstvozgodovinadružba

Globine

VEČ ...|8. 7. 2025
Dialog z ateizmom #6 - O smrti in večnem življenju

Nadaljevali smo temo iz prejšnjega meseca, ko smo se v Dialogu z ateizmom ustavili ob vprašanju smisla trpljenja. Pogovor je tekel o smrti, končnosti našega zemeljskega bivanja in o večnem življenju. Kako ga opiše krščanski nauk in kakšen pogled ima na večnost ateist? Kaj je bolj pomembno: živeti tu in sedaj ali v tem zemeljskem trenutku misliti na življenje po smrti? Dotaknili smo ser tudi boleče povojne zgodovine, velike rane našega naroda. Gosta sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač, vabljeni k poslušanju ali ogledu pogovora na youtube kanalu Radia Ognjišče.

 

Dialog z ateizmom #6 - O smrti in večnem življenju

Nadaljevali smo temo iz prejšnjega meseca, ko smo se v Dialogu z ateizmom ustavili ob vprašanju smisla trpljenja. Pogovor je tekel o smrti, končnosti našega zemeljskega bivanja in o večnem življenju. Kako ga opiše krščanski nauk in kakšen pogled ima na večnost ateist? Kaj je bolj pomembno: živeti tu in sedaj ali v tem zemeljskem trenutku misliti na življenje po smrti? Dotaknili smo ser tudi boleče povojne zgodovine, velike rane našega naroda. Gosta sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač, vabljeni k poslušanju ali ogledu pogovora na youtube kanalu Radia Ognjišče.

 

Blaž Lesnik

verasmrttrpljenjeposmrtno življenjeateizemateistduhovnost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|8. 7. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 8. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 8. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|8. 7. 2025
Umrl izseljenski duhovnik Aleš Kalamar

Na nedeljo Slovencev po svetu se je nenadoma in nepričakovano ter prezgodaj končala življenjska pot izseljenskega duhovnika Aleša Kalamarja. Rodil se je pred 44-imi leti, v duhovnika je bil posvečen leta 2007. Po novi maši v Dolencih na Goričkem je bil dve leti kaplan v Gornji Radgoni, nato še dve v Lendavi. Od leta 2011 je deloval v Stuttgartu v Nemčiji v okviru slovenske katoliške misije. Telo pokojnega duhovnika bodo nocoj pripeljali v župnijsko cerkev sv. Nikolaja v Dolencih, kjer bodo zvečer somaševali dekanijski duhovniki, jutri popoldne pa bo pogreb. Vodil ga bo ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik, ki je v okviru slovenske škofovske konference zadolžen za Slovence po svetu. Zvezo slovenskih izseljenskih duhovnikov bo zastopal predsednik Izidor-Dori Pečovnik. Mašo zadušnico bodo v nedeljo imeli tudi v cerkvi sv. Konrada v Stuttgartu in se hvaležno spominjali vsega, kar je Aleš Kalamar dobrega naredil za to skupnost in se Bogu zahvalili za vse darove, s katerimi jo je obogatil, je zapisal njegov naslednik dr. Zvone Štrubelj.

Umrl izseljenski duhovnik Aleš Kalamar

Na nedeljo Slovencev po svetu se je nenadoma in nepričakovano ter prezgodaj končala življenjska pot izseljenskega duhovnika Aleša Kalamarja. Rodil se je pred 44-imi leti, v duhovnika je bil posvečen leta 2007. Po novi maši v Dolencih na Goričkem je bil dve leti kaplan v Gornji Radgoni, nato še dve v Lendavi. Od leta 2011 je deloval v Stuttgartu v Nemčiji v okviru slovenske katoliške misije. Telo pokojnega duhovnika bodo nocoj pripeljali v župnijsko cerkev sv. Nikolaja v Dolencih, kjer bodo zvečer somaševali dekanijski duhovniki, jutri popoldne pa bo pogreb. Vodil ga bo ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik, ki je v okviru slovenske škofovske konference zadolžen za Slovence po svetu. Zvezo slovenskih izseljenskih duhovnikov bo zastopal predsednik Izidor-Dori Pečovnik. Mašo zadušnico bodo v nedeljo imeli tudi v cerkvi sv. Konrada v Stuttgartu in se hvaležno spominjali vsega, kar je Aleš Kalamar dobrega naredil za to skupnost in se Bogu zahvalili za vse darove, s katerimi jo je obogatil, je zapisal njegov naslednik dr. Zvone Štrubelj.

Matjaž Merljak

družbarojaki