Ko je Abraham slišal Efrona, mu je … odtehtal srebro, ki ga je zahteval: štiristo šeklov srebra po veljavni trgovski teži. Tako je prešlo Efronovo polje, ki je v Mahpeli nasproti Mamreju, polje in votlina na njem in vse drevje, ki je bilo na polju po vsem zemljišču naokrog, Abrahamu v last … Potem je Abraham pokopal svojo ženo Saro v votlini na polju Mahpeli … (Prva Mojzesova knjiga 23, 16-19).

Oznanil ti je, o človek, kaj je dobro, kaj Gospod hoče od tebe: nič drugega, kakor da ravnaš pravično, da ljubiš usmiljenje in ponižno hodiš s svojim Bogom (Mihej 6, 8).

Jona pa je vstal, da bi pred Gospodom zbežal v Taršiš (Jona 1, 3).

Kajti moje misli niso vaše misli in vaše poti niso moje poti … (Izaija 55, 8).

Ob rekah Babilona, tam smo sedeli in jokali, ko smo se spominjali Siona. Na vrbe v njegovi sredi smo obesili svoje citre (Psalm 137, 1-2).

In Gospod mu je rekel: “To je dežela … Dal sem ti, da jo na svoje oči vidiš, vanjo pa ne pojdeš” (Peta Mojzesova knjiga 34, 4).

Kakor je torej po enem človeku prišel na svet greh in po grehu smrt in je tako smrt prišla na vse ljudi, ker so vsi grešili … (Pismo Rimljanom 5, 12).

Filip mu je rekel: “Gospod, pokaži nam Očeta in zadosti nam bo.” Jezus mu je dejal: “ Filip, toliko časa sem med vami in me nisi spoznal? Kdo je videl mene, je videl Očeta” (Janezov evangelij 14, 8-9).