Kako v družbi zmede in negotovosti prevzeti pobudo in odgovornost? O tem je tekla beseda v oddaji Pogovor o ... Naši gostje so bili predsednik prve osamosvojitvene vlade Lojze Peterle in Nejc Povirk iz Zavoda Živim, ki sta se udeležila mednarodne konference Zavezništva za odgovorno državljanstvo, pa tudi vodja Socialne akademije Matej Cepin, ki voditeljstvo vidi kot eno ključnih nalog današnjega človeka. Pogovarjali smo se o tem, kako poiskati odgovore na najaktualnejše izzive današnjega časa in krizo identitete, s katero se spopada zahodna kultura.
Kako v družbi zmede in negotovosti prevzeti pobudo in odgovornost? O tem je tekla beseda v oddaji Pogovor o ... Naši gostje so bili predsednik prve osamosvojitvene vlade Lojze Peterle in Nejc Povirk iz Zavoda Živim, ki sta se udeležila mednarodne konference Zavezništva za odgovorno državljanstvo, pa tudi vodja Socialne akademije Matej Cepin, ki voditeljstvo vidi kot eno ključnih nalog današnjega človeka. Pogovarjali smo se o tem, kako poiskati odgovore na najaktualnejše izzive današnjega časa in krizo identitete, s katero se spopada zahodna kultura.
V Evropi so vedno močnejši pritiski, da bi pravico do splava v evropsko ustavo zapisali kot temeljno človekovo pravico. O tem je beseda tekla na sredini konferenci v Bruslju. Prispevek Marjane Debevec.
V Evropi so vedno močnejši pritiski, da bi pravico do splava v evropsko ustavo zapisali kot temeljno človekovo pravico. O tem je beseda tekla na sredini konferenci v Bruslju. Prispevek Marjane Debevec.
Na današnji mednarodni dan žena se na Zahodu spominjamo stoletnega boja žensk za enakopravni položaj, za volilno pravico in za enake možnosti za uspeh na različnih kariernih poteh. Seveda je bil boj žensk vse prej kot enostaven, svoje mesto so si izborile v svetu, ki je imel zelo zakoreninjeno družbeno vlogo ženske, njene možnosti so bile bistveno omejene.
Na današnji mednarodni dan žena se na Zahodu spominjamo stoletnega boja žensk za enakopravni položaj, za volilno pravico in za enake možnosti za uspeh na različnih kariernih poteh. Seveda je bil boj žensk vse prej kot enostaven, svoje mesto so si izborile v svetu, ki je imel zelo zakoreninjeno družbeno vlogo ženske, njene možnosti so bile bistveno omejene.
Mladih za zedinjeni svet so tudi letos pripravili prostovoljni delovni tabor Summerjob, letos v Podbočju in okolici. Na Dolenjskem je šestdeset mladih prostovoljno pomagalo pleskati, graditi, sestavljati, obirati, obnavljati, popravljati posameznikom in družinam, ki so pomoč potrebovali. Sebi in drugim s tem vračajo dostojanstvo in gradijo dialog skupnosti, pravijo. Petra Kogoj , Nika Černač, Nejc Povirk in Valerija Dolenšek so bili naši sogovorniki.
3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.
Naš gost je bil akademski slikar Lojze Čemažar, eden najvidnejših sodobnih cerkvenih slikarjev na Slovenskem, katerega slog zaznamujeta asketska figuralika in v simbolnem jeziku interpretirana tradicionalna krščanska motivika. V začetku meseca februarja so mu slovenski škofje podelili odličje sv. Cirila in Metoda in zato smo se določili, da umetnika povabimo k pogovoru.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Čeprav te dostikrat upodabljajo z rožami v rokah, ti v življenju ni bilo z …