V soboto, 8. februarja, bosta Nova Gorica in Gorica postali stičišče umetnosti, kulture in zabave. Slovesnost ob odprtju in sam projekt Evropske prestolnice kulture GO! 2025 predstavlja največji kulturni dogodek desetletja pri nas.
V soboto, 8. februarja, bosta Nova Gorica in Gorica postali stičišče umetnosti, kulture in zabave. Slovesnost ob odprtju in sam projekt Evropske prestolnice kulture GO! 2025 predstavlja največji kulturni dogodek desetletja pri nas.
Poslušalka je prosila recept za piškote s čim manj sladkorja, torej za diabetike. Sestra Nikolina je povedala, da v vsakem receptu lahko zmanjšamo količino sladkorja. Če pa se odločimo za peko povsem brez sladkorja, piškot ne bodo taki, kot smo jih navajeni. Povedala je recept za piškote z zelo malo sladkorja. To so vanilijevi rogljički. Lahko jih pripravimo tudi brez jajc. Potrebujemo 25 dag masla, 10 dag sladkorja v prahu, ½ kg moke, 1 pecilni prašek, 1 vanilin sladkor, limonina lupina, 4 žlice mleka, 2 žlici kisle smetane, malo belega vina (če bomo delali brez smetane in vina, naj bo 6 žlici mleka). Maslo in sladkor dobro zmiksamo, dobiti moramo res kremasto maso. Dodamo mleko (in kislo smetano) in moko s pecilnim praškom ter arome in pustimo eno uro počivat (lahko tudi čez noč). Drugi recept: 25 dag moke, 14 dag masla, 6 dag sladkorja, 6 dag orehov, limonino lupino, cimet, ½ pecilnega praška, 2 žlici mleka in 1 jajce. Moko, pecilni prašek, limonino lupino, cimet in maslo zdrobtinimo z rokami, dodamo sladkor in mlete orehe (ali lešnike, mandlje) ter ostale sestavine in do konca zgnetemo testo. Tudi v tem primeru naj počiva. Tretji recept je ta t.i. mašinske kekse. Potrebujemo: 75 dag moke, ¾ pecilnega praška, 25 g masla, malo sladkorja, 3 jajca, kakšno žlico mleka, 2 žlici ruma. Naredimo dokaj krepko testo, ki ga nato oblikujemo s pomočjo ustreznega nastavka na mesoreznici.
Poslušalka je prosila recept za piškote s čim manj sladkorja, torej za diabetike. Sestra Nikolina je povedala, da v vsakem receptu lahko zmanjšamo količino sladkorja. Če pa se odločimo za peko povsem brez sladkorja, piškot ne bodo taki, kot smo jih navajeni. Povedala je recept za piškote z zelo malo sladkorja. To so vanilijevi rogljički. Lahko jih pripravimo tudi brez jajc. Potrebujemo 25 dag masla, 10 dag sladkorja v prahu, ½ kg moke, 1 pecilni prašek, 1 vanilin sladkor, limonina lupina, 4 žlice mleka, 2 žlici kisle smetane, malo belega vina (če bomo delali brez smetane in vina, naj bo 6 žlici mleka). Maslo in sladkor dobro zmiksamo, dobiti moramo res kremasto maso. Dodamo mleko (in kislo smetano) in moko s pecilnim praškom ter arome in pustimo eno uro počivat (lahko tudi čez noč). Drugi recept: 25 dag moke, 14 dag masla, 6 dag sladkorja, 6 dag orehov, limonino lupino, cimet, ½ pecilnega praška, 2 žlici mleka in 1 jajce. Moko, pecilni prašek, limonino lupino, cimet in maslo zdrobtinimo z rokami, dodamo sladkor in mlete orehe (ali lešnike, mandlje) ter ostale sestavine in do konca zgnetemo testo. Tudi v tem primeru naj počiva. Tretji recept je ta t.i. mašinske kekse. Potrebujemo: 75 dag moke, ¾ pecilnega praška, 25 g masla, malo sladkorja, 3 jajca, kakšno žlico mleka, 2 žlici ruma. Naredimo dokaj krepko testo, ki ga nato oblikujemo s pomočjo ustreznega nastavka na mesoreznici.
V Ljubljani so prvič v celoti predstavili program Evropske prestolnice kulture Novi Gorici in Gorici, ki bo ponudil približno 400 dogodkov uradnega programa in še enkrat toliko spremljevalnega programa. O tem so spregovorili organizatorji. V drugem delu pa še o 30 letnici delovanja veteranske folklorne skupine Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc iz Ljubljane, ki pripravlja koncert v soboto, 23. novembra ob 19.30, v dvorani Antonovega doma na Viču v Ljubljani.
V Ljubljani so prvič v celoti predstavili program Evropske prestolnice kulture Novi Gorici in Gorici, ki bo ponudil približno 400 dogodkov uradnega programa in še enkrat toliko spremljevalnega programa. O tem so spregovorili organizatorji. V drugem delu pa še o 30 letnici delovanja veteranske folklorne skupine Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc iz Ljubljane, ki pripravlja koncert v soboto, 23. novembra ob 19.30, v dvorani Antonovega doma na Viču v Ljubljani.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je po včerajšnjem sestanku s predsednikom Furlanije-Julijske krajine Massimilianom Fedrigo v Trstu pohvalil sodelovanje pri projektu Evropska prestolnica kulture, ki bo prihodnje leto v obeh Goricah. Priprave na projekt, ki ima izreden potencial za predstavitev in razvoj obmejnega prostora, so na vrhuncu, le še nekaj mesecev nas loči od slovesnega odprtja. Sogovornika sta razpravljala tudi o zajamčenem zastopstvu, torej da bi slovenska narodna skupnost v deželnem svetu imela zastopnika, ki bi lahko svoje naloge opravljal popolnoma avtonomno, ne da bi bil vezan na eno ali drugo politično skupino. Aktivnosti tečejo v pravo smer. Želimo si, da bi bilo to do konca prihodnjega leta tudi implementirano. To bi bila velika potrditev za manjšino in dokaz dobrega sodelovanja med deželo in Republiko Slovenijo, je po sestanku naglasil minister Arčon.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je po včerajšnjem sestanku s predsednikom Furlanije-Julijske krajine Massimilianom Fedrigo v Trstu pohvalil sodelovanje pri projektu Evropska prestolnica kulture, ki bo prihodnje leto v obeh Goricah. Priprave na projekt, ki ima izreden potencial za predstavitev in razvoj obmejnega prostora, so na vrhuncu, le še nekaj mesecev nas loči od slovesnega odprtja. Sogovornika sta razpravljala tudi o zajamčenem zastopstvu, torej da bi slovenska narodna skupnost v deželnem svetu imela zastopnika, ki bi lahko svoje naloge opravljal popolnoma avtonomno, ne da bi bil vezan na eno ali drugo politično skupino. Aktivnosti tečejo v pravo smer. Želimo si, da bi bilo to do konca prihodnjega leta tudi implementirano. To bi bila velika potrditev za manjšino in dokaz dobrega sodelovanja med deželo in Republiko Slovenijo, je po sestanku naglasil minister Arčon.
Sestra Nikolina je poslušalki svetovala, naj kruh pripravi iz 60 dag moke: polovica ajdove moke in polovica pšenične moke, ki je lahko bela ali krušna. Seveda je dobro ajdovo moko popariti, tako da dobimo nekakšno mazavo testo. S kuhalnico ga razširimo in dodamo preostalo moko. Na sredini naredimo jamico za kvas. Dodamo tudi zabelo: olje, jogurt, malo kisle smetane ... Testo lahko gnetemo z roko ali s pomočjo strojčka, po potrebi prilivamo tekočino. Ne sme biti preveč mehko, ampak srednje krepko. Damo ga na desko in pokrijemo. Hitro bo vzhajalo. Po želji v testo dodamo orehe ali drugo zrnje. Testo lahko vzhaja tudi v modelu za potico, ki ga dobro namažemo ali obložimo s peki papirjem, naj pa bo v modelu le za tri četrtine višine. Po vrhu dvakrat zarežemo z nožem in pečemo pri 190-200 °C približno 50 minut.
Sestra Nikolina je poslušalki svetovala, naj kruh pripravi iz 60 dag moke: polovica ajdove moke in polovica pšenične moke, ki je lahko bela ali krušna. Seveda je dobro ajdovo moko popariti, tako da dobimo nekakšno mazavo testo. S kuhalnico ga razširimo in dodamo preostalo moko. Na sredini naredimo jamico za kvas. Dodamo tudi zabelo: olje, jogurt, malo kisle smetane ... Testo lahko gnetemo z roko ali s pomočjo strojčka, po potrebi prilivamo tekočino. Ne sme biti preveč mehko, ampak srednje krepko. Damo ga na desko in pokrijemo. Hitro bo vzhajalo. Po želji v testo dodamo orehe ali drugo zrnje. Testo lahko vzhaja tudi v modelu za potico, ki ga dobro namažemo ali obložimo s peki papirjem, naj pa bo v modelu le za tri četrtine višine. Po vrhu dvakrat zarežemo z nožem in pečemo pri 190-200 °C približno 50 minut.
To je jed, ki jo sestavimo iz dušenega zelja in posebej skuhanih domačih testenin. Zelje je lahko rdeče ali belo ali pa mešano. Narežemo ga na krpice oziroma kvadratke, posolimo dodamo malo kumine in ga pražimo na čebuli. Vmes mešamo in pokrito dušimo, nežno popramo, ob koncu dušenja zelja dodamo še kislo jabolko. Zelje bo za polovico upadlo. Posebej pripravimo domače testenine. Iz moke in jajca naredimo testo za rezance, mora biti krepko, trdo. Razvaljamo ga, kot za široke rezance in te trakove potem razrežemo na kvadratke oziroma krpice (bleke). Al-dente jih skuhamo v vreli slani vodi, takoj odcedimo in zamešamo v pripravljeno zelje.
To je jed, ki jo sestavimo iz dušenega zelja in posebej skuhanih domačih testenin. Zelje je lahko rdeče ali belo ali pa mešano. Narežemo ga na krpice oziroma kvadratke, posolimo dodamo malo kumine in ga pražimo na čebuli. Vmes mešamo in pokrito dušimo, nežno popramo, ob koncu dušenja zelja dodamo še kislo jabolko. Zelje bo za polovico upadlo. Posebej pripravimo domače testenine. Iz moke in jajca naredimo testo za rezance, mora biti krepko, trdo. Razvaljamo ga, kot za široke rezance in te trakove potem razrežemo na kvadratke oziroma krpice (bleke). Al-dente jih skuhamo v vreli slani vodi, takoj odcedimo in zamešamo v pripravljeno zelje.
Nova Gorica in Gorica bosta 8. februarja 2025 prevzeli naziv Evropske prestolnice kulture Ob tem načrtujejo več vrhunskih dogodkov. Poskrbljeno bo za glasbene, umetniške in športne navdušence, dogodki bodo potekali skozi vse leto. Skupaj jih bo več kot 400. Več o tem v oddaji o kulturi.
Nova Gorica in Gorica bosta 8. februarja 2025 prevzeli naziv Evropske prestolnice kulture Ob tem načrtujejo več vrhunskih dogodkov. Poskrbljeno bo za glasbene, umetniške in športne navdušence, dogodki bodo potekali skozi vse leto. Skupaj jih bo več kot 400. Več o tem v oddaji o kulturi.
Zaključuje se javna obravnava predloga sprememb in dopolnitev Zakona o ohranjanju narave, ki med drugim krepko posega v lastninsko pravico nad kmetijskimi zemljišči na t.i. zavarovanih področjih Slovenije in je deloma nastala tudi kot odgovor na obrazloženo mnenje, ki ga je Evropska komisija Sloveniji poslala 13. marca letos »zaradi neupoštevanja direktive o habitatih in direktive o pticah.«
Zaključuje se javna obravnava predloga sprememb in dopolnitev Zakona o ohranjanju narave, ki med drugim krepko posega v lastninsko pravico nad kmetijskimi zemljišči na t.i. zavarovanih področjih Slovenije in je deloma nastala tudi kot odgovor na obrazloženo mnenje, ki ga je Evropska komisija Sloveniji poslala 13. marca letos »zaradi neupoštevanja direktive o habitatih in direktive o pticah.«
Z novim ciklom smo vstopili že v osmo leto oddaje Globine, ki jo bo odslej spremljal tudi video podkast. V svetem letu želimo odpreti komunikacijo med teisti in ateisti, spodbuditi dialog, spraševanje, poslušanje in razumevanje drug drugega. V uvodni oddaji smo se z jezuitom p. Damjanom Ristićem pogovarjali o ateizmu, njegovih opredelitvah in pomenu v sodobni družbi. Oddaja je na voljo tudi v video obliki na youtube kanalu Radia Ognjišče
Simon Sinek je na področju podjetništva eno najbolj znanih imen, veliko pa se lahko od njega naučimo tudi navadni zemljani. Nekaj odlomkov iz njegove knjige z naslovom Neskončna igra smo vnovič predstavili v oddaji Sol in luč.
Pozornost smo najprej posvetili jubilantki - najstarejši slovenski še izhajajoči reviji, ki je svojo pot začela v času Jakoba Aljaža. Planinski vestnik bo 8. februarja dopolnil 130 let, beseda pa je tekla tako o zgodovini kot o načrtih za prihodnost. S prihodnostjo življenja v Alpah se je ukvarjala tudi slovenska ekipa v okviru predsedovanja Alpski konvenciji, ki ga je uspešno sklenila v sredo. Slišali pa ste tudi nekaj zanimivosti o dobraškem podoru, od katerega mineva 677 let.
Gostja je bila pravnica Nina Scortegagna (Skorteganja) Kavčnik, govorili pa smo o pravicah delavcev na področju razporejanja delovnega časa, koriščenja dopustov, pravicah mladih mater in še marsičem.
Precej gotovo se mi zdi, da ste o nacionalnem dnevu objemanja že slišali. Na današnji dan, 21. januarja, se odvija v Združenih državah, vse od leta 1986. Pobuda je vredna posnemanja, ker je simpatična, vsaj za večino ljudi. Z izjemo morda peščice posameznikov, ki drugih, posebej še neznancev, v svoj osebni prostor ne spustijo zlahka. In tudi to je treba spoštovati ...
Tako je svoje tokratno razmišljanja začela Nataša Ličen. Celoten komentar si lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Pozornost smo najprej posvetili jubilantki - najstarejši slovenski še izhajajoči reviji, ki je svojo pot začela v času Jakoba Aljaža. Planinski vestnik bo 8. februarja dopolnil 130 let, beseda pa je tekla tako o zgodovini kot o načrtih za prihodnost. S prihodnostjo življenja v Alpah se je ukvarjala tudi slovenska ekipa v okviru predsedovanja Alpski konvenciji, ki ga je uspešno sklenila v sredo. Slišali pa ste tudi nekaj zanimivosti o dobraškem podoru, od katerega mineva 677 let.
Z Lucijo Kovač iz Katoliške mladine smo se pogovarjali o dogodkih za mlade v Svetem letu, ter s Heleno Selak povabili na Dan odprtih vrat podjetja Marmor Hotavlje pred Informativnimi dnevi.