Nova Gorica in Gorica bosta 8. februarja 2025 prevzeli naziv Evropske prestolnice kulture Ob tem načrtujejo več vrhunskih dogodkov. Poskrbljeno bo za glasbene, umetniške in športne navdušence, dogodki bodo potekali skozi vse leto. Skupaj jih bo več kot 400. Več o tem v oddaji o kulturi.
Nova Gorica in Gorica bosta 8. februarja 2025 prevzeli naziv Evropske prestolnice kulture Ob tem načrtujejo več vrhunskih dogodkov. Poskrbljeno bo za glasbene, umetniške in športne navdušence, dogodki bodo potekali skozi vse leto. Skupaj jih bo več kot 400. Več o tem v oddaji o kulturi.
Zaključuje se javna obravnava predloga sprememb in dopolnitev Zakona o ohranjanju narave, ki med drugim krepko posega v lastninsko pravico nad kmetijskimi zemljišči na t.i. zavarovanih področjih Slovenije in je deloma nastala tudi kot odgovor na obrazloženo mnenje, ki ga je Evropska komisija Sloveniji poslala 13. marca letos »zaradi neupoštevanja direktive o habitatih in direktive o pticah.«
Zaključuje se javna obravnava predloga sprememb in dopolnitev Zakona o ohranjanju narave, ki med drugim krepko posega v lastninsko pravico nad kmetijskimi zemljišči na t.i. zavarovanih področjih Slovenije in je deloma nastala tudi kot odgovor na obrazloženo mnenje, ki ga je Evropska komisija Sloveniji poslala 13. marca letos »zaradi neupoštevanja direktive o habitatih in direktive o pticah.«
Potrebujemo ½ kg moke, kavno žličko soli, 20 g kvasa, 2 žlici sladkorja, 8-10 dag masla in olja (vsakega pol), toplo mleko. Kvas raztopimo z 2 žlicama mleka in sladkorjem, damo ga v moko (ob steno posode damo sol) in ko začne vzhajati, prilivamo mleko in mešamo, da dobimo prijetno mehko testo. Dodamo še raztopljeno maslo in zgnetemo v gladko testo. Bela moka ima veliko škroba v porabi veliko tekočine in zato to testo lahko postane krepko, trdo. Vzhaja naj 60 do 75 minut, vmes ga lahko enkrat pregnetemo. Nato ga damo ali v namazan model ali pa v košarico s pomokanim prtičem, da dobimo obliko hlebca. Tako naj vzhaja ¾ ure do 1 uro. Nato ga obrnemo na pekač s peki papirjem, zarežemo enkrat ali dvakrat in postavimo v 190 °C vročo pečico. Peče se 30-40 minut. V moko lahko dodamo malo naribane limonine lupine, pa tudi rumenjak lahko, beljak pa naredi testo gosto, žilavo.
Potrebujemo ½ kg moke, kavno žličko soli, 20 g kvasa, 2 žlici sladkorja, 8-10 dag masla in olja (vsakega pol), toplo mleko. Kvas raztopimo z 2 žlicama mleka in sladkorjem, damo ga v moko (ob steno posode damo sol) in ko začne vzhajati, prilivamo mleko in mešamo, da dobimo prijetno mehko testo. Dodamo še raztopljeno maslo in zgnetemo v gladko testo. Bela moka ima veliko škroba v porabi veliko tekočine in zato to testo lahko postane krepko, trdo. Vzhaja naj 60 do 75 minut, vmes ga lahko enkrat pregnetemo. Nato ga damo ali v namazan model ali pa v košarico s pomokanim prtičem, da dobimo obliko hlebca. Tako naj vzhaja ¾ ure do 1 uro. Nato ga obrnemo na pekač s peki papirjem, zarežemo enkrat ali dvakrat in postavimo v 190 °C vročo pečico. Peče se 30-40 minut. V moko lahko dodamo malo naribane limonine lupine, pa tudi rumenjak lahko, beljak pa naredi testo gosto, žilavo.
Ob tvojem imenu se pred mojimi očmi izriše lik visokorasle, krepke ženske, ki v poznih nočnih ali še raje zgodnjih jutranjih urah z …
Ob tvojem imenu se pred mojimi očmi izriše lik visokorasle, krepke ženske, ki v poznih nočnih ali še raje zgodnjih jutranjih urah z …
Vse sestavine pripravimo že prejšnji dan, prav tako vse pripomočke, da so sobne temperature. Za krofe potrebujemo 1 kg suhe moke, vanjo presejemo en pecilni prašek, ob strani pa damo 2 žlički soli. Dodamo še naribano limonino lupino in malo ruma. 4 rumenjake, 2 žlici sladkorja in 2 vanilin sladkorja pa posebej zmiksamo v kotličku. K moki bomo prilili malo toplega mleka. Vsega skupaj ga potrebujemo ¾ litra: 3-4 žlice ga že vmešamo v kvas, dodamo še žličko sladkorja in malo moke. To naj vzhaja v malo večji skledi. Potem ko smo testu pridali mleko, dodamo še stopljeno maslo – 5-6 dag in 2 dag olja (belega ali olivnega). Pripraviti moramo mehko testo. Če bo postajalo krepko, dolijemo še malo mleka - boljše kot če bi v nasprotnem primeru morali dodajati moko. Testo mora biti žametno in nato ga damo vzhajati. Povrhu ga nič ne potresemo z moko, samo pokrijemo s prtičem. Pred valjanjem ga lahko še enkrat pognetemo. Izkrožimo krofe, odlagamo jih na servieto (mokanje ni potrebno). Dvojene krofe po pol ure obrnemo, enojnih ni potrebno. Za cvrtje je najbolj primerna mešanica olja in masti. V dobro segreto maščobo (preverimo s kroglico testa, ki naj naj površje prihaja pri štetju do tri) damo najprej vrhnjo plast vzhajanega krofa. Cvremo jih pokrito. Ko po štirih minutah dobijo lepo barvo, jih obrnemo in odkrito ocvremo do konca. Poberemo jih na rešetko oz. mrežo in nadaljujemo s cvrenjem.
Vse sestavine pripravimo že prejšnji dan, prav tako vse pripomočke, da so sobne temperature. Za krofe potrebujemo 1 kg suhe moke, vanjo presejemo en pecilni prašek, ob strani pa damo 2 žlički soli. Dodamo še naribano limonino lupino in malo ruma. 4 rumenjake, 2 žlici sladkorja in 2 vanilin sladkorja pa posebej zmiksamo v kotličku. K moki bomo prilili malo toplega mleka. Vsega skupaj ga potrebujemo ¾ litra: 3-4 žlice ga že vmešamo v kvas, dodamo še žličko sladkorja in malo moke. To naj vzhaja v malo večji skledi. Potem ko smo testu pridali mleko, dodamo še stopljeno maslo – 5-6 dag in 2 dag olja (belega ali olivnega). Pripraviti moramo mehko testo. Če bo postajalo krepko, dolijemo še malo mleka - boljše kot če bi v nasprotnem primeru morali dodajati moko. Testo mora biti žametno in nato ga damo vzhajati. Povrhu ga nič ne potresemo z moko, samo pokrijemo s prtičem. Pred valjanjem ga lahko še enkrat pognetemo. Izkrožimo krofe, odlagamo jih na servieto (mokanje ni potrebno). Dvojene krofe po pol ure obrnemo, enojnih ni potrebno. Za cvrtje je najbolj primerna mešanica olja in masti. V dobro segreto maščobo (preverimo s kroglico testa, ki naj naj površje prihaja pri štetju do tri) damo najprej vrhnjo plast vzhajanega krofa. Cvremo jih pokrito. Ko po štirih minutah dobijo lepo barvo, jih obrnemo in odkrito ocvremo do konca. Poberemo jih na rešetko oz. mrežo in nadaljujemo s cvrenjem.
Ohranimo zdravo pamet, trezno presojo, sicer nas bodo obvladovale lažne novice. Beg med štiri stene in stran od sveta ni rešitev. Vzemimo si čas za pogovor z otroki in mladimi, ki so še posebej dojemljivi za zunanje vplive in jih opozorimo na tovrstno manipulacijo. Naučimo jih modrega premisleka, krepko usidranega v resnicoljubnosti in kritičnosti. Zdravi kritičnosti. Samo tako jih bomo pripravili na pravi odziv na svet. Pa nas same tudi.
Komentar je pripravila doktorica zgodovine, Helena Jaklitsch.
Ohranimo zdravo pamet, trezno presojo, sicer nas bodo obvladovale lažne novice. Beg med štiri stene in stran od sveta ni rešitev. Vzemimo si čas za pogovor z otroki in mladimi, ki so še posebej dojemljivi za zunanje vplive in jih opozorimo na tovrstno manipulacijo. Naučimo jih modrega premisleka, krepko usidranega v resnicoljubnosti in kritičnosti. Zdravi kritičnosti. Samo tako jih bomo pripravili na pravi odziv na svet. Pa nas same tudi.
Komentar je pripravila doktorica zgodovine, Helena Jaklitsch.
Tokrat prisluhnite razmišljanju Marka Rijavca, ki ga je zapisal v uvodniku v oktobrsko številko revije Ognjišče.
Novo šolsko in študijsko leto, kako pomagati otrokom, da ne bomo naredili, da ne bodo otroci delali stare napake, vabljeni k poslušanju.
Rojake v Bitoli in Skopju v Severni Makedoniji je v minulih dneh obiskal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Slovenskemu združenju France Prešeren Skopje je ob 30. obletnici delovanja podelil priznanje in zahvalo. Sestal je tudi s predstavnikoma nevladne organizacije Slovenski center Skopje, ki je bila ustanovljena leta 2010 in svoje aktivnosti usmerja predvsem v mlajše generacije in pripravlja projekte, s katerimi želi predstaviti slovensko skupnost lokalnemu prebivalstvu, ima tudi nogometno ekipo in vzpodbuja prevajanje tradicionalnih slovenskih besed v makedonščino. V Bitoli, na jugu države, Slovence že vse od leta 2007 povezuje Slovensko društvo Triglav. Tam imajo zbor in dopolnilni tečaj slovenskega jezika. No znotraj Slovenskega združenja France Prešeren pa deluje tudi Komorni pevski zbor, ki je eden najboljših v državi, v njem so tudi profesionalni operni pevci.
Podpredsednik slovenske vlade Arčon je po srečanjih z rojaki v Severni Makedoniji dejal, da je prepoznal energijo in poslanstvo, ki ga rojaki nosijo v sebi, da ohranjajo slovenski jezik in kulturo.
Nova Gorica in Gorica bosta 8. februarja 2025 prevzeli naziv Evropske prestolnice kulture Ob tem načrtujejo več vrhunskih dogodkov. Poskrbljeno bo za glasbene, umetniške in športne navdušence, dogodki bodo potekali skozi vse leto. Skupaj jih bo več kot 400. Več o tem v oddaji o kulturi.
Besedo sta dobila zakonca Eva in Gašper Fortuna, ki sta letošnje poletje s svojimi šestimi otroki preživela na Madagaskarju v misijonu Janeza Krmelja Ampitafa. Zakonca sta specialista zobozdravstvenih smeri. Kot družina so dva meseca pomagali na misijonu in nudili zdravstveno oskrbo ljudem, ki živijo povsem brez javnih zdravstvenih storitev. Pet tednov je z njimi preživel tudi Erik Mihelj, diplomirani zdravstvenik, tri tedne pa jih je spremljal župnik Jože Čuk iz župnije Sora.
Naš gost je bil jezuit dr. Ivan Platovnjak, avtor knjige z naslovom Preobrazba bolečine. Kako poteka proces žalovanja, kako si pomagati in kako naj ob strani stojijo bližnji, o tem in še marsičem smo spregovorili tokrat.