V nabito polnem Domu glasbe v Celovcu je včeraj potekal največji letni zborovski koncert na avstrijskem Koroškem, ki ga pripravlja Krščanska kulturna zveza. Na tokratni Koroška poje je nastopilo 10 sestavov, tudi iz Slovenije in Italije, in to izključno mladi pevci in pevke, skupaj jih je bilo več kot 200. Predsednik KKZ, dekan Janko Krištof je izrazil veselje nad mladimi, ki gojijo tudi slovensko pesem. Vrhunec je bil nastop projektnega zbora „Mladina poje, ki združuje okoli osemdeset pevk in pevcev pod taktirko študentke glasbe na Dunaju Lucije Haab. Krištof je vesel ob zanimanju mladih za glasbeno izobraževanje, ki ga pripravljajo pri KKZ, je še dejal v izjavi, ki jo je posredoval slovenski spored ORF.
V nabito polnem Domu glasbe v Celovcu je včeraj potekal največji letni zborovski koncert na avstrijskem Koroškem, ki ga pripravlja Krščanska kulturna zveza. Na tokratni Koroška poje je nastopilo 10 sestavov, tudi iz Slovenije in Italije, in to izključno mladi pevci in pevke, skupaj jih je bilo več kot 200. Predsednik KKZ, dekan Janko Krištof je izrazil veselje nad mladimi, ki gojijo tudi slovensko pesem. Vrhunec je bil nastop projektnega zbora „Mladina poje, ki združuje okoli osemdeset pevk in pevcev pod taktirko študentke glasbe na Dunaju Lucije Haab. Krištof je vesel ob zanimanju mladih za glasbeno izobraževanje, ki ga pripravljajo pri KKZ, je še dejal v izjavi, ki jo je posredoval slovenski spored ORF.
Vse duševno dognanje naj bi bilo določeno samo z načelom užitka. V resnici užitek na splošno ni cilj naših prizadevanj, ampak je posledica njihove izpolnitve. Na to je opozoril že Kant, Schiller pa je dejal, da užitek ni cilj kakšne dejavnosti, ampak da taka dejavnost tako rekoč nosi užitek že na ramenih.
To je le odlomek iz knjige slovitega utemeljitelja tretje dunajske psihoterapevtske smeri – Logoterapije - dr. Viktorja Frankla, z naslovom Zdravnik in duša. Pri nas je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.
Vse duševno dognanje naj bi bilo določeno samo z načelom užitka. V resnici užitek na splošno ni cilj naših prizadevanj, ampak je posledica njihove izpolnitve. Na to je opozoril že Kant, Schiller pa je dejal, da užitek ni cilj kakšne dejavnosti, ampak da taka dejavnost tako rekoč nosi užitek že na ramenih.
To je le odlomek iz knjige slovitega utemeljitelja tretje dunajske psihoterapevtske smeri – Logoterapije - dr. Viktorja Frankla, z naslovom Zdravnik in duša. Pri nas je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.
Postni čas v cerkvah na avstrijskem Koroškem zaznamujejo tudi postni prti, s katerimi zakrivajo križe in oltarje. Kakor so zapisali na spletni strani krške škofije, segajo prve omembe postnih prtov v konec prvega tisočletja. Domnevajo, da so sprva za to uporabljali neokrašene, preproste in enobarvne kose blaga, sčasoma pa so se spreminjali v umetniško oblikovane postne prte. V celovški stolnici so letos k sodelovanju povabili Evo Petrič, ki je lani pripravila postni prt tudi za stolnico sv. Štefana na Dunaju. Naslov njene letošnje instalacije je „Orakelj – točka v tebi, ki ve… Za Petričevo je značilno, da deluje na multimedijski način. V njenih delih se prepletajo vizualni elementi, videoposnetki in fotografije z glasbo in literaturo. Postni prt Eve Petrič je včeraj v celovški stolnici prikazal škof Jože Marketz, to nedeljo ob 17h pa bo o svoji umetniški instalaciji spregovorila umetnica sama.
Postni čas v cerkvah na avstrijskem Koroškem zaznamujejo tudi postni prti, s katerimi zakrivajo križe in oltarje. Kakor so zapisali na spletni strani krške škofije, segajo prve omembe postnih prtov v konec prvega tisočletja. Domnevajo, da so sprva za to uporabljali neokrašene, preproste in enobarvne kose blaga, sčasoma pa so se spreminjali v umetniško oblikovane postne prte. V celovški stolnici so letos k sodelovanju povabili Evo Petrič, ki je lani pripravila postni prt tudi za stolnico sv. Štefana na Dunaju. Naslov njene letošnje instalacije je „Orakelj – točka v tebi, ki ve… Za Petričevo je značilno, da deluje na multimedijski način. V njenih delih se prepletajo vizualni elementi, videoposnetki in fotografije z glasbo in literaturo. Postni prt Eve Petrič je včeraj v celovški stolnici prikazal škof Jože Marketz, to nedeljo ob 17h pa bo o svoji umetniški instalaciji spregovorila umetnica sama.
Karel Smolle je za dolgoletno politično delovanje na zvezni in deželni ravni v Avstriji ter izredne dosežke v prid slovenski manjšini na avstrijskem Koroškem prejel najvišjo nagrado, ki jo podeljujeta Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza. Med drugim pa je zaslužen za ustanovitev dvojezične trgovske akademije v Celovcu in Slovenske gospodarske zveze, dvakrat je bil poslanec v avstrijskem zveznem parlamentu, bil je ustanovitelj Koroške dijaške zveze, dunajskega Centra avstrijskih narodnih skupnosti. Objavili smo nagovor Marjana Pippa in zahvalo nagrajenca.
Karel Smolle je za dolgoletno politično delovanje na zvezni in deželni ravni v Avstriji ter izredne dosežke v prid slovenski manjšini na avstrijskem Koroškem prejel najvišjo nagrado, ki jo podeljujeta Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza. Med drugim pa je zaslužen za ustanovitev dvojezične trgovske akademije v Celovcu in Slovenske gospodarske zveze, dvakrat je bil poslanec v avstrijskem zveznem parlamentu, bil je ustanovitelj Koroške dijaške zveze, dunajskega Centra avstrijskih narodnih skupnosti. Objavili smo nagovor Marjana Pippa in zahvalo nagrajenca.
Mag. Marija Mojca Pungerčar je kostumografinja, akademska slikarka, magistrica likovnih umetnosti in urednica. Svojo poklicno pot je začela kot modna oblikovalka, med drugim je v tekstilni industriji oblikovala ženska oblačila, z odločitvijo za nadaljnji študij se je v sklopu akademske izmenjave izpopolnjevala na Dunaju. Po nekaj letih dela kot svobodna umetnica se je odločila še za magistrski študij v Združenih državah Amerike, kjer je dve leti študirala tako imenovane nove žanre.
Mag. Marija Mojca Pungerčar je kostumografinja, akademska slikarka, magistrica likovnih umetnosti in urednica. Svojo poklicno pot je začela kot modna oblikovalka, med drugim je v tekstilni industriji oblikovala ženska oblačila, z odločitvijo za nadaljnji študij se je v sklopu akademske izmenjave izpopolnjevala na Dunaju. Po nekaj letih dela kot svobodna umetnica se je odločila še za magistrski študij v Združenih državah Amerike, kjer je dve leti študirala tako imenovane nove žanre.
Karel Smolle je včeraj v Celovcu prejel 45. Tischlerjevo nagrado. Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza sta mu jo podelila ... za dolgoletno politično delovanje na zvezni in deželni ravni v Avstriji ter izredne dosežke v prid slovenski manjšini na avstrijskem Koroškem ... je dejal dr. Zdravko Inzko, sedanji predsednik Narodnega sveta, Smolle je bil na njegovem mestu pred 13-imi leti. Med drugi pa je zaslužen za ustanovitev dvojezične trgovske akademije v Celovcu in Slovenske gospodarske zveze, dvakrat je bil poslanec v avstrijskem zveznem parlamentu. Tako je naglasil lavdator Marjan Pipp: Njegova obširna tudi zunanjepolitična dejavnost in njegovo delovanje v številnih parlamentarnih odborih pa sta dokaz, da koroški Slovenec lahko povsem enakovredno in uspešno opravlja tudi politične naloge, ki se ne tičejo manjšinskega vprašanja, ne da bi zato moral odstopati od linije samostojnega nastopanja koroških Slovencev ali bi bil celo primoran v asimilacijo. Na Dunaju je imel veliko povezav tudi z evropskimi politiki, dejaven je bil v času osamosvajanja Slovenije, zato je predsednik prve demokratične slovenske vlade Lojze Peterle naglasil, da na šaljiv pove resnico in kritiko, je neprizanesljiv, nikoli žaljiv. V svoji zahvali je Karl Smolle izpostavil, da nikoli ni delal sam, da je vedno ob sebi zbral ljudi, ki pa niso vedno bili somišljeniki. Sinoči so v Celovcu podelili tudi nagrade govorniškega natečaja za mlade, prvo mesto je osvojil Maks Rozman iz Loma pod Storžičem, ki je dijak slovenske gimnazije v Celovcu.
Karel Smolle je včeraj v Celovcu prejel 45. Tischlerjevo nagrado. Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza sta mu jo podelila ... za dolgoletno politično delovanje na zvezni in deželni ravni v Avstriji ter izredne dosežke v prid slovenski manjšini na avstrijskem Koroškem ... je dejal dr. Zdravko Inzko, sedanji predsednik Narodnega sveta, Smolle je bil na njegovem mestu pred 13-imi leti. Med drugi pa je zaslužen za ustanovitev dvojezične trgovske akademije v Celovcu in Slovenske gospodarske zveze, dvakrat je bil poslanec v avstrijskem zveznem parlamentu. Tako je naglasil lavdator Marjan Pipp: Njegova obširna tudi zunanjepolitična dejavnost in njegovo delovanje v številnih parlamentarnih odborih pa sta dokaz, da koroški Slovenec lahko povsem enakovredno in uspešno opravlja tudi politične naloge, ki se ne tičejo manjšinskega vprašanja, ne da bi zato moral odstopati od linije samostojnega nastopanja koroških Slovencev ali bi bil celo primoran v asimilacijo. Na Dunaju je imel veliko povezav tudi z evropskimi politiki, dejaven je bil v času osamosvajanja Slovenije, zato je predsednik prve demokratične slovenske vlade Lojze Peterle naglasil, da na šaljiv pove resnico in kritiko, je neprizanesljiv, nikoli žaljiv. V svoji zahvali je Karl Smolle izpostavil, da nikoli ni delal sam, da je vedno ob sebi zbral ljudi, ki pa niso vedno bili somišljeniki. Sinoči so v Celovcu podelili tudi nagrade govorniškega natečaja za mlade, prvo mesto je osvojil Maks Rozman iz Loma pod Storžičem, ki je dijak slovenske gimnazije v Celovcu.
Ob sklepu postnega časa in začetku velikonočnega tridnevja je o pomenu in simboliki velikega četrtka spregovoril župnik iz Vinice Anton Gnidovec.
Z nami sta bila alpinista Luka Krajnc in Luka Lindič, ki sta konec letošnjega februarja v Patagoniji preplezala 500 metrov dolgo prvenstveno smer Pot. To je zgodba o vztrajnosti, prijateljski navezi, načinu življenja, ki zahteva tudi odpoved. V drugem delu oddaje pa smo ob začetku kolesarke sezone spregovorili o kulturi vožnje na naših cestah - z nami je bil podpredsednik Kolesarske zveze Slovenije dr. Peter Gregorčič.
Septembra 2023 je v Trstu potekal znanstveni posvet z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev. Tokrat lahko poslušate prispevka dr. Salvatorja Žitka »Odmev Gentilejeve reforme v Istri« in pa dr. Matica Batiča o ideološki sporočilnosti italijanskih šolskih stavb na Primorskem.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
V Sloveniji se že dlje časa na več lokacijah odvijajo Oskrbovalnice. Delujejo preprosto, na njihov spletni portal pogledamo ponudbo ter izberemo pridelke in izdelke lokalnega izvora. Ob določeni uri in na za to določeno mesto izbrano pripeljejo; kako se je to odvilo v gorenjskem mestu, smo govorili z Rokom Megličem, ki je spodbudil somišljenike, da je zaživela še ena od Oskrbovalnic, konkretneje v občini Tržič.
Ob sklepu postnega časa in začetku velikonočnega tridnevja je o pomenu in simboliki velikega četrtka spregovoril župnik iz Vinice Anton Gnidovec.