Komentar Časnik.si

VEČ ...|26. 2. 2020
Andrej Marko Poznič: Privoščimo si tudi post od manipulativnih medijev

Ali lahko zaupamo medijem, ki tako očitno in pristransko navijajo za ene, demonizirajo druge in delajo za tretje? Zdrava pamet pravi: ne moremo in ne smemo! Zato bi bilo pametno, da si privoščimo post od teh medijev. Jih ne gledamo, ne poslušamo, jim ne sledimo. Jih morda celo odpovemo in se obrnemo k bolj užitnim oz. resnicoljubnim. Seveda bomo pri tem previdni in nezaupljivi, kajti osel gre samo enkrat na led, človek pa večkrat. A družbeno političnim agitatorjem moramo dati vedeti, da smo jih spregledali, Tudi jih ne cenimo, čeprav se njihovemu vplivu ne moremo docela odtegniti.

Andrej Marko Poznič: Privoščimo si tudi post od manipulativnih medijev

Ali lahko zaupamo medijem, ki tako očitno in pristransko navijajo za ene, demonizirajo druge in delajo za tretje? Zdrava pamet pravi: ne moremo in ne smemo! Zato bi bilo pametno, da si privoščimo post od teh medijev. Jih ne gledamo, ne poslušamo, jim ne sledimo. Jih morda celo odpovemo in se obrnemo k bolj užitnim oz. resnicoljubnim. Seveda bomo pri tem previdni in nezaupljivi, kajti osel gre samo enkrat na led, človek pa večkrat. A družbeno političnim agitatorjem moramo dati vedeti, da smo jih spregledali, Tudi jih ne cenimo, čeprav se njihovemu vplivu ne moremo docela odtegniti.

politikadružba

Komentar Časnik.si

Andrej Marko Poznič: Privoščimo si tudi post od manipulativnih medijev
Ali lahko zaupamo medijem, ki tako očitno in pristransko navijajo za ene, demonizirajo druge in delajo za tretje? Zdrava pamet pravi: ne moremo in ne smemo! Zato bi bilo pametno, da si privoščimo post od teh medijev. Jih ne gledamo, ne poslušamo, jim ne sledimo. Jih morda celo odpovemo in se obrnemo k bolj užitnim oz. resnicoljubnim. Seveda bomo pri tem previdni in nezaupljivi, kajti osel gre samo enkrat na led, človek pa večkrat. A družbeno političnim agitatorjem moramo dati vedeti, da smo jih spregledali, Tudi jih ne cenimo, čeprav se njihovemu vplivu ne moremo docela odtegniti.
VEČ ...|26. 2. 2020
Andrej Marko Poznič: Privoščimo si tudi post od manipulativnih medijev
Ali lahko zaupamo medijem, ki tako očitno in pristransko navijajo za ene, demonizirajo druge in delajo za tretje? Zdrava pamet pravi: ne moremo in ne smemo! Zato bi bilo pametno, da si privoščimo post od teh medijev. Jih ne gledamo, ne poslušamo, jim ne sledimo. Jih morda celo odpovemo in se obrnemo k bolj užitnim oz. resnicoljubnim. Seveda bomo pri tem previdni in nezaupljivi, kajti osel gre samo enkrat na led, človek pa večkrat. A družbeno političnim agitatorjem moramo dati vedeti, da smo jih spregledali, Tudi jih ne cenimo, čeprav se njihovemu vplivu ne moremo docela odtegniti.

Andrej Marko Poznič

politikadružba

Komentar Časnik.si

VEČ ...|29. 1. 2020
Vnuki revolucionarjev nam ne obetajo nič dobrega

Vnuki revolucionarjev so rastli v idealnem socializmu. Nič jim ni manjkalo, za nič se jim ni bilo potrebno potruditi, kaj šele boriti, vedno je bil kriv nekdo drug, kapitalizem ali pa Cerkev, kakor je pač naneslo.

Vnuki revolucionarjev nam ne obetajo nič dobrega

Vnuki revolucionarjev so rastli v idealnem socializmu. Nič jim ni manjkalo, za nič se jim ni bilo potrebno potruditi, kaj šele boriti, vedno je bil kriv nekdo drug, kapitalizem ali pa Cerkev, kakor je pač naneslo.

politikazgodovinarevolucija

Komentar Časnik.si

Vnuki revolucionarjev nam ne obetajo nič dobrega
Vnuki revolucionarjev so rastli v idealnem socializmu. Nič jim ni manjkalo, za nič se jim ni bilo potrebno potruditi, kaj šele boriti, vedno je bil kriv nekdo drug, kapitalizem ali pa Cerkev, kakor je pač naneslo.
VEČ ...|29. 1. 2020
Vnuki revolucionarjev nam ne obetajo nič dobrega
Vnuki revolucionarjev so rastli v idealnem socializmu. Nič jim ni manjkalo, za nič se jim ni bilo potrebno potruditi, kaj šele boriti, vedno je bil kriv nekdo drug, kapitalizem ali pa Cerkev, kakor je pač naneslo.

Andrej Marko Poznič

politikazgodovinarevolucija

Komentar Časnik.si

VEČ ...|20. 11. 2019
Andrej Marko Poznič: Žan Mahnič - Spoštovanje si je treba zaslužiti

Vsi poznamo izjavo poslanca Mahniča, ki je označil pokvarjenost pravosodnega sistema z besedo »mafija«. Z močno besedo je izrazil svojo nemoč. Etiketa »mafija«, ki jo je izrekel Mahnič, je nadvse opisna in celo upravičena. Ugled sodstva je na psu. Se bodo poslanci postavili za svojega kolega Mahniča?

Andrej Marko Poznič: Žan Mahnič - Spoštovanje si je treba zaslužiti

Vsi poznamo izjavo poslanca Mahniča, ki je označil pokvarjenost pravosodnega sistema z besedo »mafija«. Z močno besedo je izrazil svojo nemoč. Etiketa »mafija«, ki jo je izrekel Mahnič, je nadvse opisna in celo upravičena. Ugled sodstva je na psu. Se bodo poslanci postavili za svojega kolega Mahniča?

komentarpolitikadružbasodstvo

Komentar Časnik.si

Andrej Marko Poznič: Žan Mahnič - Spoštovanje si je treba zaslužiti
Vsi poznamo izjavo poslanca Mahniča, ki je označil pokvarjenost pravosodnega sistema z besedo »mafija«. Z močno besedo je izrazil svojo nemoč. Etiketa »mafija«, ki jo je izrekel Mahnič, je nadvse opisna in celo upravičena. Ugled sodstva je na psu. Se bodo poslanci postavili za svojega kolega Mahniča?
VEČ ...|20. 11. 2019
Andrej Marko Poznič: Žan Mahnič - Spoštovanje si je treba zaslužiti
Vsi poznamo izjavo poslanca Mahniča, ki je označil pokvarjenost pravosodnega sistema z besedo »mafija«. Z močno besedo je izrazil svojo nemoč. Etiketa »mafija«, ki jo je izrekel Mahnič, je nadvse opisna in celo upravičena. Ugled sodstva je na psu. Se bodo poslanci postavili za svojega kolega Mahniča?

Radio Ognjišče

komentarpolitikadružbasodstvo

Komentar Časnik.si

VEČ ...|16. 10. 2019
Andrej Marko Poznič: Slovenska pomlad mora stopiti z mladimi v dialog, razpravo, burno debato

Vsaka oblast je danes bolj ko ne odvisna od dostopa, ki ga ima do medijev. Prav vidimo in čutimo, kako sedanja vlada lahko dela ali pa ne dela (kakor vam je ljubše) dobesedno karkoli hoče.

Andrej Marko Poznič: Slovenska pomlad mora stopiti z mladimi v dialog, razpravo, burno debato

Vsaka oblast je danes bolj ko ne odvisna od dostopa, ki ga ima do medijev. Prav vidimo in čutimo, kako sedanja vlada lahko dela ali pa ne dela (kakor vam je ljubše) dobesedno karkoli hoče.

politikaslovenija

Komentar Časnik.si

Andrej Marko Poznič: Slovenska pomlad mora stopiti z mladimi v dialog, razpravo, burno debato
Vsaka oblast je danes bolj ko ne odvisna od dostopa, ki ga ima do medijev. Prav vidimo in čutimo, kako sedanja vlada lahko dela ali pa ne dela (kakor vam je ljubše) dobesedno karkoli hoče.
VEČ ...|16. 10. 2019
Andrej Marko Poznič: Slovenska pomlad mora stopiti z mladimi v dialog, razpravo, burno debato
Vsaka oblast je danes bolj ko ne odvisna od dostopa, ki ga ima do medijev. Prav vidimo in čutimo, kako sedanja vlada lahko dela ali pa ne dela (kakor vam je ljubše) dobesedno karkoli hoče.

Radio Ognjišče

politikaslovenija

Komentar Časnik.si

VEČ ...|12. 6. 2019
Andrej Marko Poznič: Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma

Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma, nosi naslov komentarja Andreja Marka Pozniča na spletnem portalu Časnik.si, ki ga bomo prebirali danes. Šarec je v politiki srečko. Vse mu teče kot namazano, ko se zdi, da je končno prišel čas, da bo ljudstvo spregledalo ves blef, pa mu priskočijo na pomoč v tujini s svojo inačico »jugonostalgije«. Kajti kakor pri nas nekateri hrepenijo po Jugoslaviji in si slikajo idealizirano državo in sistem, ki ju ni bilo, tako si na Madžarskem že vsa leta od Trianona naprej ližejo rane ob izgubi 2/3 Madžarske. Pri tem seveda spregledajo, da so izgubili dežele, ki so samo pravno bile madžarske, narodnostno pa niso bile njihove.Italijani doživljajo podobno. Ves proces združevanja Italijanov v eno državo se je končal v napadalnih vojnah na Avstro-Ogrsko ali pa Rusijo na Krimu ali pa Libijo in Etiopijo, itd., ker so prešli iz združevanja v osvajanja stare rimske slave … Sentiment enih, drugih in tretjih pa je popolnoma enak. Gre za zasanjanost v preteklost, ki je po definiciji »boljša, krasna, čudovita«. Gre torej za beg pred sedanjostjo.Ko ti gre kot politiku doma vse narobe, ni nič boljšega, preprostejšega in učinkovitega kakor zunanji sovražnik, ki poenoti ljudstvo, ki ga pripravi do tega, da potrpi, ker je ljubezen do svojega najbolj naravna drža vsakega človeka. Na tem čustvu so svojo oblast ohranjali komunistični režimi! Moje pa ni samo moja lastnina, ampak tudi družina, tudi vas, mesto, tudi narod in država. Ker pa države načeloma nimamo radi, ker je to oblika vladanja, se naša čustva ogrejejo pri narodu, ki je bolj naravna tvorba. Celo komunisti, ki narod sicer zaničujejo, so v drugi svetovni vojni igrali na te strune. Sovjeti so celo prenehali preganjati Rusko pravoslavno Cerkev za časa najhujšega nemškega pritiska, pozabili so vse svoje ideološke parole ter govorili samo še o »Materi Rusiji«. In še danes govorijo o veliki domovinski vojni. Ko so zmagali, pa so nadaljevali po starem ideološkem ključu.Zato razumem Šarčevo domovinsko retoriko v tem ključu. Mož očita sosedom, kar sam doma v miru prenaša in podpira. Ne le, da ni še dvignil glasu zoper tiste, ki nam ponujajo postane rešitve starega režima, ampak jim prepušča prvo nadkoalicijsko mesto. Važno mu je le, da kadruje in »njegovi« ljudje prevzemajo funkcijo za funkcijo. Po drugi strani pa so njegova ušesa potlačena in dolga, torej gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma. Očitati sosedom, da ližejo svoje rane z nostalgijo, pri tem pa sami gojimo ista čustva in delamo iste grehe, ni higienično. Tega bi se moral Šarec zavedati. Še posebej zato, ker pri nas pomeni to lizanje ran pravzaprav ultrakonzervativnost in reakcionarnost tistih, ki jim ti dve besedi pomenita največji psovki, kakor tudi opravičilo za nespoštovanje, zaničevanje in pravo zatiranje drugače mislečih.Pri nas so največji konzervativci in reakcionarji Levica, SD, DeSUS, SMC, SAB in LMŠ. Vsi ti zagovarjajo preteklost totalitarizma, zagovarjajo nasilje gošarjev, zagovarjajo sistem, ki smo ga zavrgli ob prvi svobodni priliki. Vsi ti imajo Slovenijo za talko. Gre jim le za lastne koristi ali v obliki borčevske penzije ali pa v obliki prijateljske pogodbe oz. aneksa. Vsi ti bogatijo na račun raznih TEŠ-ev in podobnih večjih ali manjših državnih investicij. Vse pa okronajo s krivosodjem, ki jih ščiti pred preganjanjem in zaporom. Zakone sicer imamo, imamo celo ustavo, ki pa jo spoštujejo ali pa ne, kakor jim pač paše. Ker obvladajo tudi medije, državljani pa imajo skozi šolanje oprane možgane, kar se kaže v tem, da niso sposobni povezati vzrokov in posledic, da imajo težave z logiko in argumenti, nimajo bojazni, da bi se kaj spremenilo. Gre torej za celovit sistem nedotakljivosti tistih, ki so z revolucijo prišli na oblast in na oblasti ostajajo. Zato so Šarčeve besede tujcem pravzaprav še ena točka stand-up komedije, ki jo je kot Serpentinšek tako dobro obvladal.Ko pa bo premier resno začel vladati, odpravljati krivice in nesorazmerja, ko bo njegova vlada ščitila slovenstvo in delala v prid slovenskemu narodu, ko bodo preganjali notorične kriminalce, pa naj so to župani ali direktorji, ko bodo pri imenovanjih gledali na zasluge in sposobnosti in ne le na »naše«, ko bodo resnično krčili paradržavne agencije in urade, ko bodo decentralizirali državo, da bo tudi izven Ljubljane mogoče dobiti kakšno ugledno službo, potem bom njegove besede tujcu, ki si liže svoje rane (kar bi morali vsi jugonostalgiki z razumevanjem sprejeti), gledal v luči potrebe po zunanjem sovražniku za notranje potrebe, da bi lažje vladal.Če pa bom dobil otipljive dokaze, da je sposoben delati drugače, potem bom pa spremenil svoje mnenje.Je v komentarju na spletnem portalu Časnik.si razmišljal Andrej Marko Poznič.

Andrej Marko Poznič: Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma

Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma, nosi naslov komentarja Andreja Marka Pozniča na spletnem portalu Časnik.si, ki ga bomo prebirali danes. Šarec je v politiki srečko. Vse mu teče kot namazano, ko se zdi, da je končno prišel čas, da bo ljudstvo spregledalo ves blef, pa mu priskočijo na pomoč v tujini s svojo inačico »jugonostalgije«. Kajti kakor pri nas nekateri hrepenijo po Jugoslaviji in si slikajo idealizirano državo in sistem, ki ju ni bilo, tako si na Madžarskem že vsa leta od Trianona naprej ližejo rane ob izgubi 2/3 Madžarske. Pri tem seveda spregledajo, da so izgubili dežele, ki so samo pravno bile madžarske, narodnostno pa niso bile njihove.Italijani doživljajo podobno. Ves proces združevanja Italijanov v eno državo se je končal v napadalnih vojnah na Avstro-Ogrsko ali pa Rusijo na Krimu ali pa Libijo in Etiopijo, itd., ker so prešli iz združevanja v osvajanja stare rimske slave … Sentiment enih, drugih in tretjih pa je popolnoma enak. Gre za zasanjanost v preteklost, ki je po definiciji »boljša, krasna, čudovita«. Gre torej za beg pred sedanjostjo.Ko ti gre kot politiku doma vse narobe, ni nič boljšega, preprostejšega in učinkovitega kakor zunanji sovražnik, ki poenoti ljudstvo, ki ga pripravi do tega, da potrpi, ker je ljubezen do svojega najbolj naravna drža vsakega človeka. Na tem čustvu so svojo oblast ohranjali komunistični režimi! Moje pa ni samo moja lastnina, ampak tudi družina, tudi vas, mesto, tudi narod in država. Ker pa države načeloma nimamo radi, ker je to oblika vladanja, se naša čustva ogrejejo pri narodu, ki je bolj naravna tvorba. Celo komunisti, ki narod sicer zaničujejo, so v drugi svetovni vojni igrali na te strune. Sovjeti so celo prenehali preganjati Rusko pravoslavno Cerkev za časa najhujšega nemškega pritiska, pozabili so vse svoje ideološke parole ter govorili samo še o »Materi Rusiji«. In še danes govorijo o veliki domovinski vojni. Ko so zmagali, pa so nadaljevali po starem ideološkem ključu.Zato razumem Šarčevo domovinsko retoriko v tem ključu. Mož očita sosedom, kar sam doma v miru prenaša in podpira. Ne le, da ni še dvignil glasu zoper tiste, ki nam ponujajo postane rešitve starega režima, ampak jim prepušča prvo nadkoalicijsko mesto. Važno mu je le, da kadruje in »njegovi« ljudje prevzemajo funkcijo za funkcijo. Po drugi strani pa so njegova ušesa potlačena in dolga, torej gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma. Očitati sosedom, da ližejo svoje rane z nostalgijo, pri tem pa sami gojimo ista čustva in delamo iste grehe, ni higienično. Tega bi se moral Šarec zavedati. Še posebej zato, ker pri nas pomeni to lizanje ran pravzaprav ultrakonzervativnost in reakcionarnost tistih, ki jim ti dve besedi pomenita največji psovki, kakor tudi opravičilo za nespoštovanje, zaničevanje in pravo zatiranje drugače mislečih.Pri nas so največji konzervativci in reakcionarji Levica, SD, DeSUS, SMC, SAB in LMŠ. Vsi ti zagovarjajo preteklost totalitarizma, zagovarjajo nasilje gošarjev, zagovarjajo sistem, ki smo ga zavrgli ob prvi svobodni priliki. Vsi ti imajo Slovenijo za talko. Gre jim le za lastne koristi ali v obliki borčevske penzije ali pa v obliki prijateljske pogodbe oz. aneksa. Vsi ti bogatijo na račun raznih TEŠ-ev in podobnih večjih ali manjših državnih investicij. Vse pa okronajo s krivosodjem, ki jih ščiti pred preganjanjem in zaporom. Zakone sicer imamo, imamo celo ustavo, ki pa jo spoštujejo ali pa ne, kakor jim pač paše. Ker obvladajo tudi medije, državljani pa imajo skozi šolanje oprane možgane, kar se kaže v tem, da niso sposobni povezati vzrokov in posledic, da imajo težave z logiko in argumenti, nimajo bojazni, da bi se kaj spremenilo. Gre torej za celovit sistem nedotakljivosti tistih, ki so z revolucijo prišli na oblast in na oblasti ostajajo. Zato so Šarčeve besede tujcem pravzaprav še ena točka stand-up komedije, ki jo je kot Serpentinšek tako dobro obvladal.Ko pa bo premier resno začel vladati, odpravljati krivice in nesorazmerja, ko bo njegova vlada ščitila slovenstvo in delala v prid slovenskemu narodu, ko bodo preganjali notorične kriminalce, pa naj so to župani ali direktorji, ko bodo pri imenovanjih gledali na zasluge in sposobnosti in ne le na »naše«, ko bodo resnično krčili paradržavne agencije in urade, ko bodo decentralizirali državo, da bo tudi izven Ljubljane mogoče dobiti kakšno ugledno službo, potem bom njegove besede tujcu, ki si liže svoje rane (kar bi morali vsi jugonostalgiki z razumevanjem sprejeti), gledal v luči potrebe po zunanjem sovražniku za notranje potrebe, da bi lažje vladal.Če pa bom dobil otipljive dokaze, da je sposoben delati drugače, potem bom pa spremenil svoje mnenje.Je v komentarju na spletnem portalu Časnik.si razmišljal Andrej Marko Poznič.

politika

Komentar Časnik.si

Andrej Marko Poznič: Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma
Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma, nosi naslov komentarja Andreja Marka Pozniča na spletnem portalu Časnik.si, ki ga bomo prebirali danes. Šarec je v politiki srečko. Vse mu teče kot namazano, ko se zdi, da je končno prišel čas, da bo ljudstvo spregledalo ves blef, pa mu priskočijo na pomoč v tujini s svojo inačico »jugonostalgije«. Kajti kakor pri nas nekateri hrepenijo po Jugoslaviji in si slikajo idealizirano državo in sistem, ki ju ni bilo, tako si na Madžarskem že vsa leta od Trianona naprej ližejo rane ob izgubi 2/3 Madžarske. Pri tem seveda spregledajo, da so izgubili dežele, ki so samo pravno bile madžarske, narodnostno pa niso bile njihove.Italijani doživljajo podobno. Ves proces združevanja Italijanov v eno državo se je končal v napadalnih vojnah na Avstro-Ogrsko ali pa Rusijo na Krimu ali pa Libijo in Etiopijo, itd., ker so prešli iz združevanja v osvajanja stare rimske slave … Sentiment enih, drugih in tretjih pa je popolnoma enak. Gre za zasanjanost v preteklost, ki je po definiciji »boljša, krasna, čudovita«. Gre torej za beg pred sedanjostjo.Ko ti gre kot politiku doma vse narobe, ni nič boljšega, preprostejšega in učinkovitega kakor zunanji sovražnik, ki poenoti ljudstvo, ki ga pripravi do tega, da potrpi, ker je ljubezen do svojega najbolj naravna drža vsakega človeka. Na tem čustvu so svojo oblast ohranjali komunistični režimi! Moje pa ni samo moja lastnina, ampak tudi družina, tudi vas, mesto, tudi narod in država. Ker pa države načeloma nimamo radi, ker je to oblika vladanja, se naša čustva ogrejejo pri narodu, ki je bolj naravna tvorba. Celo komunisti, ki narod sicer zaničujejo, so v drugi svetovni vojni igrali na te strune. Sovjeti so celo prenehali preganjati Rusko pravoslavno Cerkev za časa najhujšega nemškega pritiska, pozabili so vse svoje ideološke parole ter govorili samo še o »Materi Rusiji«. In še danes govorijo o veliki domovinski vojni. Ko so zmagali, pa so nadaljevali po starem ideološkem ključu.Zato razumem Šarčevo domovinsko retoriko v tem ključu. Mož očita sosedom, kar sam doma v miru prenaša in podpira. Ne le, da ni še dvignil glasu zoper tiste, ki nam ponujajo postane rešitve starega režima, ampak jim prepušča prvo nadkoalicijsko mesto. Važno mu je le, da kadruje in »njegovi« ljudje prevzemajo funkcijo za funkcijo. Po drugi strani pa so njegova ušesa potlačena in dolga, torej gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma. Očitati sosedom, da ližejo svoje rane z nostalgijo, pri tem pa sami gojimo ista čustva in delamo iste grehe, ni higienično. Tega bi se moral Šarec zavedati. Še posebej zato, ker pri nas pomeni to lizanje ran pravzaprav ultrakonzervativnost in reakcionarnost tistih, ki jim ti dve besedi pomenita največji psovki, kakor tudi opravičilo za nespoštovanje, zaničevanje in pravo zatiranje drugače mislečih.Pri nas so največji konzervativci in reakcionarji Levica, SD, DeSUS, SMC, SAB in LMŠ. Vsi ti zagovarjajo preteklost totalitarizma, zagovarjajo nasilje gošarjev, zagovarjajo sistem, ki smo ga zavrgli ob prvi svobodni priliki. Vsi ti imajo Slovenijo za talko. Gre jim le za lastne koristi ali v obliki borčevske penzije ali pa v obliki prijateljske pogodbe oz. aneksa. Vsi ti bogatijo na račun raznih TEŠ-ev in podobnih večjih ali manjših državnih investicij. Vse pa okronajo s krivosodjem, ki jih ščiti pred preganjanjem in zaporom. Zakone sicer imamo, imamo celo ustavo, ki pa jo spoštujejo ali pa ne, kakor jim pač paše. Ker obvladajo tudi medije, državljani pa imajo skozi šolanje oprane možgane, kar se kaže v tem, da niso sposobni povezati vzrokov in posledic, da imajo težave z logiko in argumenti, nimajo bojazni, da bi se kaj spremenilo. Gre torej za celovit sistem nedotakljivosti tistih, ki so z revolucijo prišli na oblast in na oblasti ostajajo. Zato so Šarčeve besede tujcem pravzaprav še ena točka stand-up komedije, ki jo je kot Serpentinšek tako dobro obvladal.Ko pa bo premier resno začel vladati, odpravljati krivice in nesorazmerja, ko bo njegova vlada ščitila slovenstvo in delala v prid slovenskemu narodu, ko bodo preganjali notorične kriminalce, pa naj so to župani ali direktorji, ko bodo pri imenovanjih gledali na zasluge in sposobnosti in ne le na »naše«, ko bodo resnično krčili paradržavne agencije in urade, ko bodo decentralizirali državo, da bo tudi izven Ljubljane mogoče dobiti kakšno ugledno službo, potem bom njegove besede tujcu, ki si liže svoje rane (kar bi morali vsi jugonostalgiki z razumevanjem sprejeti), gledal v luči potrebe po zunanjem sovražniku za notranje potrebe, da bi lažje vladal.Če pa bom dobil otipljive dokaze, da je sposoben delati drugače, potem bom pa spremenil svoje mnenje.Je v komentarju na spletnem portalu Časnik.si razmišljal Andrej Marko Poznič.
VEČ ...|12. 6. 2019
Andrej Marko Poznič: Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma
Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma, nosi naslov komentarja Andreja Marka Pozniča na spletnem portalu Časnik.si, ki ga bomo prebirali danes. Šarec je v politiki srečko. Vse mu teče kot namazano, ko se zdi, da je končno prišel čas, da bo ljudstvo spregledalo ves blef, pa mu priskočijo na pomoč v tujini s svojo inačico »jugonostalgije«. Kajti kakor pri nas nekateri hrepenijo po Jugoslaviji in si slikajo idealizirano državo in sistem, ki ju ni bilo, tako si na Madžarskem že vsa leta od Trianona naprej ližejo rane ob izgubi 2/3 Madžarske. Pri tem seveda spregledajo, da so izgubili dežele, ki so samo pravno bile madžarske, narodnostno pa niso bile njihove.Italijani doživljajo podobno. Ves proces združevanja Italijanov v eno državo se je končal v napadalnih vojnah na Avstro-Ogrsko ali pa Rusijo na Krimu ali pa Libijo in Etiopijo, itd., ker so prešli iz združevanja v osvajanja stare rimske slave … Sentiment enih, drugih in tretjih pa je popolnoma enak. Gre za zasanjanost v preteklost, ki je po definiciji »boljša, krasna, čudovita«. Gre torej za beg pred sedanjostjo.Ko ti gre kot politiku doma vse narobe, ni nič boljšega, preprostejšega in učinkovitega kakor zunanji sovražnik, ki poenoti ljudstvo, ki ga pripravi do tega, da potrpi, ker je ljubezen do svojega najbolj naravna drža vsakega človeka. Na tem čustvu so svojo oblast ohranjali komunistični režimi! Moje pa ni samo moja lastnina, ampak tudi družina, tudi vas, mesto, tudi narod in država. Ker pa države načeloma nimamo radi, ker je to oblika vladanja, se naša čustva ogrejejo pri narodu, ki je bolj naravna tvorba. Celo komunisti, ki narod sicer zaničujejo, so v drugi svetovni vojni igrali na te strune. Sovjeti so celo prenehali preganjati Rusko pravoslavno Cerkev za časa najhujšega nemškega pritiska, pozabili so vse svoje ideološke parole ter govorili samo še o »Materi Rusiji«. In še danes govorijo o veliki domovinski vojni. Ko so zmagali, pa so nadaljevali po starem ideološkem ključu.Zato razumem Šarčevo domovinsko retoriko v tem ključu. Mož očita sosedom, kar sam doma v miru prenaša in podpira. Ne le, da ni še dvignil glasu zoper tiste, ki nam ponujajo postane rešitve starega režima, ampak jim prepušča prvo nadkoalicijsko mesto. Važno mu je le, da kadruje in »njegovi« ljudje prevzemajo funkcijo za funkcijo. Po drugi strani pa so njegova ušesa potlačena in dolga, torej gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma. Očitati sosedom, da ližejo svoje rane z nostalgijo, pri tem pa sami gojimo ista čustva in delamo iste grehe, ni higienično. Tega bi se moral Šarec zavedati. Še posebej zato, ker pri nas pomeni to lizanje ran pravzaprav ultrakonzervativnost in reakcionarnost tistih, ki jim ti dve besedi pomenita največji psovki, kakor tudi opravičilo za nespoštovanje, zaničevanje in pravo zatiranje drugače mislečih.Pri nas so največji konzervativci in reakcionarji Levica, SD, DeSUS, SMC, SAB in LMŠ. Vsi ti zagovarjajo preteklost totalitarizma, zagovarjajo nasilje gošarjev, zagovarjajo sistem, ki smo ga zavrgli ob prvi svobodni priliki. Vsi ti imajo Slovenijo za talko. Gre jim le za lastne koristi ali v obliki borčevske penzije ali pa v obliki prijateljske pogodbe oz. aneksa. Vsi ti bogatijo na račun raznih TEŠ-ev in podobnih večjih ali manjših državnih investicij. Vse pa okronajo s krivosodjem, ki jih ščiti pred preganjanjem in zaporom. Zakone sicer imamo, imamo celo ustavo, ki pa jo spoštujejo ali pa ne, kakor jim pač paše. Ker obvladajo tudi medije, državljani pa imajo skozi šolanje oprane možgane, kar se kaže v tem, da niso sposobni povezati vzrokov in posledic, da imajo težave z logiko in argumenti, nimajo bojazni, da bi se kaj spremenilo. Gre torej za celovit sistem nedotakljivosti tistih, ki so z revolucijo prišli na oblast in na oblasti ostajajo. Zato so Šarčeve besede tujcem pravzaprav še ena točka stand-up komedije, ki jo je kot Serpentinšek tako dobro obvladal.Ko pa bo premier resno začel vladati, odpravljati krivice in nesorazmerja, ko bo njegova vlada ščitila slovenstvo in delala v prid slovenskemu narodu, ko bodo preganjali notorične kriminalce, pa naj so to župani ali direktorji, ko bodo pri imenovanjih gledali na zasluge in sposobnosti in ne le na »naše«, ko bodo resnično krčili paradržavne agencije in urade, ko bodo decentralizirali državo, da bo tudi izven Ljubljane mogoče dobiti kakšno ugledno službo, potem bom njegove besede tujcu, ki si liže svoje rane (kar bi morali vsi jugonostalgiki z razumevanjem sprejeti), gledal v luči potrebe po zunanjem sovražniku za notranje potrebe, da bi lažje vladal.Če pa bom dobil otipljive dokaze, da je sposoben delati drugače, potem bom pa spremenil svoje mnenje.Je v komentarju na spletnem portalu Časnik.si razmišljal Andrej Marko Poznič.

Andrej Marko Poznič

politika

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ...|29. 3. 2020
Peter Pribožič: Izkoristimo vse možnosti za pridelavo!

Kriza z novim koronavirusom nas je postavila na realna tla, da bomo lažje razumeli kako pomembna je domača pridelava hrane. Tudi nekateri pogledi agrarnih ekonomistov v smeri koncentriranja proizvodnje v velikih sistemih in zanemarjanje vloge mali proizvajalcev hrane so sedaj treščili na realna tla, pravi Peter Pribožič, vodja JKSS na KGZ Ptuj. Prisluhnite nedeljski kmetijski oddaji!

Peter Pribožič: Izkoristimo vse možnosti za pridelavo!

Kriza z novim koronavirusom nas je postavila na realna tla, da bomo lažje razumeli kako pomembna je domača pridelava hrane. Tudi nekateri pogledi agrarnih ekonomistov v smeri koncentriranja proizvodnje v velikih sistemih in zanemarjanje vloge mali proizvajalcev hrane so sedaj treščili na realna tla, pravi Peter Pribožič, vodja JKSS na KGZ Ptuj. Prisluhnite nedeljski kmetijski oddaji!

Robert Božič

kmetijstvo

Sol in luč

VEČ ...|24. 3. 2020
p. Marko Ivan Rupnik: Ljubezen pa ostane ali kako priti v večnost.

Govorili smo o tem, kaj bomo nesli s seboj v nebesa. Ob bližnjem radijskem misijonu smo predvajali nekaj misli enega preteklih misijonov, ko je bil z nami p. Marko Ivan Rupnik. Prebrali smo tudi nekaj odlomkov iz njegove knjige Ljubezen pa ostane, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

p. Marko Ivan Rupnik: Ljubezen pa ostane ali kako priti v večnost.

Govorili smo o tem, kaj bomo nesli s seboj v nebesa. Ob bližnjem radijskem misijonu smo predvajali nekaj misli enega preteklih misijonov, ko je bil z nami p. Marko Ivan Rupnik. Prebrali smo tudi nekaj odlomkov iz njegove knjige Ljubezen pa ostane, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Tadej Sadar

duhovnostodnosi

Pogovor o

VEČ ...|25. 3. 2020
Izzivi materinstva in ženskosti

V oddaji Pogovor o smo na materinski dan govorili o izzivih materinstva in ženskosti v današnjem času. S svojimi zgodbami so prišle dr. Verena Vidrih Perko, Mirjam Erce Vratuša, Eva Markovič in Nataša Rupena.

Izzivi materinstva in ženskosti

V oddaji Pogovor o smo na materinski dan govorili o izzivih materinstva in ženskosti v današnjem času. S svojimi zgodbami so prišle dr. Verena Vidrih Perko, Mirjam Erce Vratuša, Eva Markovič in Nataša Rupena.

Tanja Dominko

pogovordružba

Komentar tedna

VEČ ...|3. 4. 2020
Marko Pavliha: Z(o)renje onkraj materialističnega dojemanja sveta

Vzgoja je najprej funkcija človeka z namenom učlovečevanja, da je zatem lahko funkcija družine, družbe, države, ideologije, gospodarstva in politike. Vzgajati in izobraževati se moramo vselej in vsepovsod ter se duhovno osveščati, pri čemer ni pravo humano vprašanje, kdo je najbolj nadarjen in kako ga lahko spodbujamo, da bo še boljši, temveč kaj odlikuje vsakogar in kako lahko povežemo raznolike talente v simbiotično celoto.

Marko Pavliha: Z(o)renje onkraj materialističnega dojemanja sveta

Vzgoja je najprej funkcija človeka z namenom učlovečevanja, da je zatem lahko funkcija družine, družbe, države, ideologije, gospodarstva in politike. Vzgajati in izobraževati se moramo vselej in vsepovsod ter se duhovno osveščati, pri čemer ni pravo humano vprašanje, kdo je najbolj nadarjen in kako ga lahko spodbujamo, da bo še boljši, temveč kaj odlikuje vsakogar in kako lahko povežemo raznolike talente v simbiotično celoto.

Marko Pavliha

komentardružbaodnosi

Za življenje

VEČ ...|4. 4. 2020
Kaj v nas prebuja grožnja koronavirusa?

Na daljavo je bil z nami frančiškan in doktor klinične psihologije p. Christian Gostečnik. Spregovoril je o ozaveščenem odzivu, o odločitvi, kako bomo zavestno naslavljali svoje strahove in stiske.

Kaj v nas prebuja grožnja koronavirusa?

Na daljavo je bil z nami frančiškan in doktor klinične psihologije p. Christian Gostečnik. Spregovoril je o ozaveščenem odzivu, o odločitvi, kako bomo zavestno naslavljali svoje strahove in stiske.

Blaž Lesnik

koronavirusdružbaduhovnostodnosivzgoja

Radijski misijon 2020

VEČ ...|4. 4. 2020
7. misijonski nagovor: duhovnik Bojan Ravbar

Bojan Ravbar nas je med drugim bodril: Danes je potrebna posebna duhovnost. Ne več “jaz in Bog”, niti ne samo “jaz in brat”. Bolj kot kdaj koli doživljamo danes potrebo, da občestvo Trojice postane konkretno, vidno, izkustveno. Potrebujemo duhovnost, ki jo izrazimo z besedo “mi”.

7. misijonski nagovor: duhovnik Bojan Ravbar

Bojan Ravbar nas je med drugim bodril: Danes je potrebna posebna duhovnost. Ne več “jaz in Bog”, niti ne samo “jaz in brat”. Bolj kot kdaj koli doživljamo danes potrebo, da občestvo Trojice postane konkretno, vidno, izkustveno. Potrebujemo duhovnost, ki jo izrazimo z besedo “mi”.

Jure Sešek

Radijski misijon 2020duhovnost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|4. 4. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 4. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 4. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Za življenje

VEČ ...|4. 4. 2020
Kaj v nas prebuja grožnja koronavirusa?

Na daljavo je bil z nami frančiškan in doktor klinične psihologije p. Christian Gostečnik. Spregovoril je o ozaveščenem odzivu, o odločitvi, kako bomo zavestno naslavljali svoje strahove in stiske.

Kaj v nas prebuja grožnja koronavirusa?

Na daljavo je bil z nami frančiškan in doktor klinične psihologije p. Christian Gostečnik. Spregovoril je o ozaveščenem odzivu, o odločitvi, kako bomo zavestno naslavljali svoje strahove in stiske.

Blaž Lesnik

koronavirusdružbaduhovnostodnosivzgoja

Spominjamo se

VEČ ...|4. 4. 2020
Spominjamo se dne 4. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 4. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Sobotna iskrica

VEČ ...|4. 4. 2020
O življenju, ljubezni, dobri volji in skrbeh

Misijonarja, ki nas bosta nagovarjala danes, prav dobro razumeta tudi otroke. Njuni misli in prijazni besedi bom zato dali priložnost tudi v Sobotoni iskrici. Jure se bo s Karlom Gržanom in Bojanom Ravbarjem pogovarjal o življenju, ljubezni, dobri volji in skrbeh, ki so veliko lažje, če jih zaupamo Bogu. Spoznajte misijonarja zadnjega misijonskega dne tudi v oddaji za naše najmlajše poslušalce. Začnemo ob devetih.

O življenju, ljubezni, dobri volji in skrbeh

Misijonarja, ki nas bosta nagovarjala danes, prav dobro razumeta tudi otroke. Njuni misli in prijazni besedi bom zato dali priložnost tudi v Sobotoni iskrici. Jure se bo s Karlom Gržanom in Bojanom Ravbarjem pogovarjal o življenju, ljubezni, dobri volji in skrbeh, ki so veliko lažje, če jih zaupamo Bogu. Spoznajte misijonarja zadnjega misijonskega dne tudi v oddaji za naše najmlajše poslušalce. Začnemo ob devetih.

Jure Sešek

duhovnostRadijski misijon 2020mladiotrocivzgoja