Igor Bahovec: O spominu, domovini in državi v času preizkušnje

Pred dnevi smo praznovali državni praznik: dan spomina na plebiscitno odločitev za samostojno državo. Tedaj in še danes mnogi rečejo, da je bila vzpostavitev samostojne države izpolnitev stoletnih sanj naroda. 

Vendar, ali se po dobrih treh desetletjih večina Slovencev tega praznika veseli in ga praznuje z državljanskim ponosom? Zdi se, da smo v precejšnji zagati. O stanju odnosa do države in domovine veliko pove konkretno življenje ljudi. In zamislimo se lahko že ob preprostem dejstvu: ko človek na praznični dan hodi po ulicah, marsikje komajda vidi kakšno izobešeno zastavo. Kaj se je zgodilo? Nam država in/ali domovina ne pomenita prav veliko? Smo postali apatični ali pa se nam v spremenjenih časih zdi primerneje, da ne kažemo svoje identitete?

Komentar je pripravil sociolog dr. Igor Bahovec.

V Trstu in Gorici filma o manjšini na avstrijskem Koroškem

V Trstu in Gorici si bodo rojaki in tudi drugi lahko ogledali filma o življenju slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. V goste prihajata režiserki Milena Olip in Andrina Mračnikar s svojima filmoma Sine Legibus in Izginjanje. Prvi vodi skozi spomine 105-letne Mice Olip, ki popelje v dvojezično južno avstrijsko Koroško leta 1976, ko se je slovenska narodna skupnost odločila za bojkot preštevanja. Jutrišnji projekciji v Gorici bo sledil pogovor z avtorico. Film Izginjanje pa bo prvič prikazan v Italiji. Celovečerni dokumentarec popelje skozi obdobje zadnjih stotih let, od koroškega plebiscita do današnjih dni, in razkriva zgodovino, ki je bila dolgo spregledana v avstrijskem avdiovizualnem spominu. Nedeljski projekciji bo prav tako sledil pogovor režiserko. V Krajinskem in pripovednem muzeju v Špetru pa bo v soboto še pogovor o pomenu šolstva za ohranjanje jezikovne in kulturne identitete. Dogodke pripravlja goriški Kinoatelje v sodelovanju z Uradom vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu ter lokalnimi institucijami. 

Teodor Domej

Teodor Domej je bil do upokojitve strokovni nadzornik za slovenščino na višjih in visokih šolah na avstrijskem Koroškem in je avtor številnih znanstvenih publikacij in strokovnih člankov. K pogovoru smo ga povabili nekaj dni pred obletnico koroškega plebiscita, na katerem se je 10. oktobra 1920 večina glasovalcev odločila, da s Slovenci naseljena koroška področja ostanejo v Avstriji. Iz različnih zornih kotov bo osvetlil dramatične zaplete in razplete okrog plebiscita, katerega posledice segajo v današnji čas. Mnogi Slovenci, ki so na plebiscitu večinsko glasovali za Avstrijo, so se postopoma asimilirali v večinski narod. Zavedni Slovenci na Koroškem pa so postali manjšina. Zagotovljene so jim sicer bile nekatere pravice, vendar pa se dejansko niso izvajale. Naš sogovornik je že večkrat izrazil mnenje, da bi bilo bolje, ko bi se zgodovina drugače zasukala in plebiscita ne bi bilo. Ta je namreč zasejal nezaupanje med ljudi. Delitve na zavedne Slovence in manj zavedne in nezavedne Slovence ter narodne odpadnike so bile na dnevnem redu. Istočasno se je med nemškim prebivalstvom stopnjeval odpor do drugačnega slovenskega sodeželana in dobival tudi primesi agresivnosti. 

Utrip dneva dne 10. 2.

• Reforma plač v javnem sektorju: Za sindikate sporen predlog zamrznitve napredovanj.
• Pahor o protislovenskih objavah podmladka svobodnjakov: Te izjave ne sodijo v duh časa in niso v skladu s sporočilom skupnega obeleževanja stote obletnice koroškega plebiscita.
• Voditelji članic Evropske unije so uskladili ukrepe za zagotavljanje konkurenčnosti gospodarstva in varovanje zunanjih meja.
• Rusija dan po obisku Zelenskega v Bruslju izvedla obsežne napade v Ukrajini.
• Žrtev potresa že več kot 21 tisoč, preživele iščejo tudi Slovenci z reševalnimi psi. Bližino prizadetim izrazil nadškof Martin Kmetec.
• Vreme: Pretežno jasno, še naprej se nam obeta suho vreme.

Režiserka Mira Stadler

V Mestnem gledališču v Celovcu je bila sinoči premiera predstave Der Tod und das Mädchen (Deklica in smrt) čilskega avtorja Ariela Dorfmana, ki jo je režirala koroška Slovenka Mira Stadler. 30-letna absolventka seminarja Max Reinhardt je bila tokrat prvič v vlogi režiserke osrednjega celovškega gledališča. Prva ponovitev predstave bo jutri, naslednja v torek, nato pa še do 18. februarja. Mira Stadler je v dunajskem Burgtheatru postavila predstavo z naslovom Mädchen wie die, za kar je prejela nagrado stella. Pozornost je pritegnila tudi s predstavami v münchenskem Residenztheatru in v okviru obeležitve stoletnice koroškega plebiscita CarinthiJA2020. V Burgtheatru je delovala tudi kot asistentka režije. V celovškem teatru Kammerlichtspiele je s komedijo Tatsächlich Liebe pritegnila množično občinstvo. Svojo naslednjo režijo bo predstavila v Gradcu, je še objavilo slovensko uredništvo ORF iz Celovca. 

Utrip dneva dne 27. 12.

• Borut Pahor sinoči na Sv. Jakobu o spominu na plebiscit- pomembno je, da so tukaj tudi otroci, da čutijo to pripadnost trenutku in sporočilo o enotnosti.
• Predsednik Kluba Slovenskih podjetnikov Pečečnik: Pričakujem katastrofalno leto 2023.
• P. Branko Cestnik o tem kako nam kapitalistični kokakolin božič vse bolj prodaja votlo vsebino božičnih praznikov …
• Največji znesek covid dodatka v zdravstvu je znašal 26 tisoč evrov.
• Tudi v Krškem, Metliki ter v Mirnski dolili opozorila ob krčenju nujne medicinske pomoči.
• Leto 2022 so v vesoljni Cerkvi zaznamovala papeževa prizadevanja za mir v Ukrajini in drugod po svetu.
• Srbska vojska zaradi razmer na Kosovu v najvišji bojni pripravljenosti.
• Vreme: Popoldne se bo od juga oblačilo, ponekod na jugu bo rahel dež. Jutri bo delno jasno,

Praznik dan samostojnosti in enotnosti

V nocojšnji oddaji PRO smo praznični. K temu kliče božična osmina in k temu kliče praznik dan samostojnosti in enotnosti, ko so bili uradno razglašeni rezultati plebiscita v letu 1990. Najprej smo slišali nekaj božičnih misli in spodbudnih misli o domovini, potem pa smo predvajali kantato Slovenski božič, delo Matije Tomca iz leta 1938. Delo je Matija Tomc napisal po narodnih napevih. Ti pa tako preprosto in domače ter privlačno opevajo božično svetopisemsko zgodbo

Koroški plebiscit - 100 let pozneje

V luči jutrišnje stodruge obletnice koroškega plebiscita ste lahko prisluhnili prof. dr. Mariji Wakounig z Univerze na Dunaju, ki se je osredotočila na jezik kot orodje komunikacije.  Dr. Danijel Grafenauer je predstavil zbornik »Koroški plebiscit – 100 let kasneje«, ki sta ga izdala Slovensksa matica in Inštitut za novejša vprašanja. Enajst slovenskih in avstrijskih avtorjev ter en madžarski z interdisciplinarnimi pogledi odstira kopreno z nekaterih manj znanih dogodkov in procesov, ki se nanašajo na vzroke plebiscita na Koroškem ter na njegove posledice vse do leta 2020.