Igor Bahovec: O spominu, domovini in državi v času preizkušnje

Pred dnevi smo praznovali državni praznik: dan spomina na plebiscitno odločitev za samostojno državo. Tedaj in še danes mnogi rečejo, da je bila vzpostavitev samostojne države izpolnitev stoletnih sanj naroda. 

Vendar, ali se po dobrih treh desetletjih večina Slovencev tega praznika veseli in ga praznuje z državljanskim ponosom? Zdi se, da smo v precejšnji zagati. O stanju odnosa do države in domovine veliko pove konkretno življenje ljudi. In zamislimo se lahko že ob preprostem dejstvu: ko človek na praznični dan hodi po ulicah, marsikje komajda vidi kakšno izobešeno zastavo. Kaj se je zgodilo? Nam država in/ali domovina ne pomenita prav veliko? Smo postali apatični ali pa se nam v spremenjenih časih zdi primerneje, da ne kažemo svoje identitete?

Komentar je pripravil sociolog dr. Igor Bahovec.

29. 12. 2023
Igor Bahovec: O spominu, domovini in državi v času preizkušnje

Pred dnevi smo praznovali državni praznik: dan spomina na plebiscitno odločitev za samostojno državo. Tedaj in še danes mnogi rečejo, da je bila vzpostavitev samostojne države izpolnitev stoletnih sanj naroda. 

Vendar, ali se po dobrih treh desetletjih večina Slovencev tega praznika veseli in ga praznuje z državljanskim ponosom? Zdi se, da smo v precejšnji zagati. O stanju odnosa do države in domovine veliko pove konkretno življenje ljudi. In zamislimo se lahko že ob preprostem dejstvu: ko človek na praznični dan hodi po ulicah, marsikje komajda vidi kakšno izobešeno zastavo. Kaj se je zgodilo? Nam država in/ali domovina ne pomenita prav veliko? Smo postali apatični ali pa se nam v spremenjenih časih zdi primerneje, da ne kažemo svoje identitete?

Komentar je pripravil sociolog dr. Igor Bahovec.

Igor Bahovec

VEČ ...|29. 12. 2023
Igor Bahovec: O spominu, domovini in državi v času preizkušnje

Pred dnevi smo praznovali državni praznik: dan spomina na plebiscitno odločitev za samostojno državo. Tedaj in še danes mnogi rečejo, da je bila vzpostavitev samostojne države izpolnitev stoletnih sanj naroda. 

Vendar, ali se po dobrih treh desetletjih večina Slovencev tega praznika veseli in ga praznuje z državljanskim ponosom? Zdi se, da smo v precejšnji zagati. O stanju odnosa do države in domovine veliko pove konkretno življenje ljudi. In zamislimo se lahko že ob preprostem dejstvu: ko človek na praznični dan hodi po ulicah, marsikje komajda vidi kakšno izobešeno zastavo. Kaj se je zgodilo? Nam država in/ali domovina ne pomenita prav veliko? Smo postali apatični ali pa se nam v spremenjenih časih zdi primerneje, da ne kažemo svoje identitete?

Komentar je pripravil sociolog dr. Igor Bahovec.

Igor Bahovec

komentardružbaspomin

Komentar tedna

VEČ ... |
Nejc Podobnik: Kaj imajo skupnega sveti Frančišek, Bogdan Vidmar in Job?

Kaj imajo skupnega sveti Frančišek, Bogdan Vidmar in Job? O tem se sprašuje v tokratnem Komentarju tedna Nejc Podobnik in med drugim pove, da so vsak dan igrali na zmago in to ne iz svoje moči, ampak iz moči Zmagovalca vseh zmagovalcev.

Nejc Podobnik: Kaj imajo skupnega sveti Frančišek, Bogdan Vidmar in Job?

Kaj imajo skupnega sveti Frančišek, Bogdan Vidmar in Job? O tem se sprašuje v tokratnem Komentarju tedna Nejc Podobnik in med drugim pove, da so vsak dan igrali na zmago in to ne iz svoje moči, ampak iz moči Zmagovalca vseh zmagovalcev.

komentar

Komentar tedna

Nejc Podobnik: Kaj imajo skupnega sveti Frančišek, Bogdan Vidmar in Job?

Kaj imajo skupnega sveti Frančišek, Bogdan Vidmar in Job? O tem se sprašuje v tokratnem Komentarju tedna Nejc Podobnik in med drugim pove, da so vsak dan igrali na zmago in to ne iz svoje moči, ampak iz moči Zmagovalca vseh zmagovalcev.

VEČ ...|9. 10. 2026
Nejc Podobnik: Kaj imajo skupnega sveti Frančišek, Bogdan Vidmar in Job?

Kaj imajo skupnega sveti Frančišek, Bogdan Vidmar in Job? O tem se sprašuje v tokratnem Komentarju tedna Nejc Podobnik in med drugim pove, da so vsak dan igrali na zmago in to ne iz svoje moči, ampak iz moči Zmagovalca vseh zmagovalcev.

Nejc Podobnik

komentar

Komentar tedna

VEČ ... |
Zakonca Polonca in Tomaž Sokol: Ste se kdaj vprašali, koliko vam pomeni stavek: “znanstveno je dokazano, da…”?

»Kristusov prepucij je končal v Saturnovi orbiti, Marija pa naj bi spočela skozi uho.« Približno tako nam nedavni članek, ki je najbrž slučajno sovpadal s praznikom Marijinega rojstva, v enem izmed slovenskih osrednjih časopisov predstavi nekatere nenavadne teološke razlage iz preteklosti – z obilico ironije in posmeha temu, kaj vse so bili nekoč pripravljeni verjeti celo zelo izobraženi ljudje.

Komentar sta pripravila zakonca Polonca in Tomaž Sokol.

 

Zakonca Polonca in Tomaž Sokol: Ste se kdaj vprašali, koliko vam pomeni stavek: “znanstveno je dokazano, da…”?

»Kristusov prepucij je končal v Saturnovi orbiti, Marija pa naj bi spočela skozi uho.« Približno tako nam nedavni članek, ki je najbrž slučajno sovpadal s praznikom Marijinega rojstva, v enem izmed slovenskih osrednjih časopisov predstavi nekatere nenavadne teološke razlage iz preteklosti – z obilico ironije in posmeha temu, kaj vse so bili nekoč pripravljeni verjeti celo zelo izobraženi ljudje.

Komentar sta pripravila zakonca Polonca in Tomaž Sokol.

 

komentardružba

Komentar tedna

Zakonca Polonca in Tomaž Sokol: Ste se kdaj vprašali, koliko vam pomeni stavek: “znanstveno je dokazano, da…”?

»Kristusov prepucij je končal v Saturnovi orbiti, Marija pa naj bi spočela skozi uho.« Približno tako nam nedavni članek, ki je najbrž slučajno sovpadal s praznikom Marijinega rojstva, v enem izmed slovenskih osrednjih časopisov predstavi nekatere nenavadne teološke razlage iz preteklosti – z obilico ironije in posmeha temu, kaj vse so bili nekoč pripravljeni verjeti celo zelo izobraženi ljudje.

Komentar sta pripravila zakonca Polonca in Tomaž Sokol.

 

VEČ ...|2. 10. 2026
Zakonca Polonca in Tomaž Sokol: Ste se kdaj vprašali, koliko vam pomeni stavek: “znanstveno je dokazano, da…”?

»Kristusov prepucij je končal v Saturnovi orbiti, Marija pa naj bi spočela skozi uho.« Približno tako nam nedavni članek, ki je najbrž slučajno sovpadal s praznikom Marijinega rojstva, v enem izmed slovenskih osrednjih časopisov predstavi nekatere nenavadne teološke razlage iz preteklosti – z obilico ironije in posmeha temu, kaj vse so bili nekoč pripravljeni verjeti celo zelo izobraženi ljudje.

Komentar sta pripravila zakonca Polonca in Tomaž Sokol.

 

Zakonca Polonca in Tomaž Sokol

komentardružba

Komentar tedna

VEČ ... |
Tudi danes bi potrebovali Slomška

Nimamo jezika, ki bi ga govorilo sto milijonov ljudi. Imamo jezik razmeroma majhne skupnosti, ki pa je ustvarila Trubarja, Prešerna, Cankarja, Kosovela in nešteto drugih. Obstoj takega jezika ni samoumeven. Vsaka generacija ga v resnici dobi samo v začasno hrambo in se mora odločiti, kaj bo z njim naredila. 

Tudi danes bi potrebovali Slomška

Nimamo jezika, ki bi ga govorilo sto milijonov ljudi. Imamo jezik razmeroma majhne skupnosti, ki pa je ustvarila Trubarja, Prešerna, Cankarja, Kosovela in nešteto drugih. Obstoj takega jezika ni samoumeven. Vsaka generacija ga v resnici dobi samo v začasno hrambo in se mora odločiti, kaj bo z njim naredila. 

komentar

Komentar tedna

Tudi danes bi potrebovali Slomška

Nimamo jezika, ki bi ga govorilo sto milijonov ljudi. Imamo jezik razmeroma majhne skupnosti, ki pa je ustvarila Trubarja, Prešerna, Cankarja, Kosovela in nešteto drugih. Obstoj takega jezika ni samoumeven. Vsaka generacija ga v resnici dobi samo v začasno hrambo in se mora odločiti, kaj bo z njim naredila. 

VEČ ...|25. 9. 2026
Tudi danes bi potrebovali Slomška

Nimamo jezika, ki bi ga govorilo sto milijonov ljudi. Imamo jezik razmeroma majhne skupnosti, ki pa je ustvarila Trubarja, Prešerna, Cankarja, Kosovela in nešteto drugih. Obstoj takega jezika ni samoumeven. Vsaka generacija ga v resnici dobi samo v začasno hrambo in se mora odločiti, kaj bo z njim naredila. 

Primož Lorbek

komentar

Komentar tedna

VEČ ... |
Lenart Rihar: Več ekologije, več smeti

Hvaležni, ker so nam pretekli dnevi nalili dežja, se lahko za spremembo posvetimo ekologiji. Oziroma naravi okrog nas, da se ne bi kdo ustrašil običajne eko-histerije in radio nemudoma ugasnil.

Komentar je pripravil Lenart Rihar, ravnatelj Rafaelove družbe.

 

Lenart Rihar: Več ekologije, več smeti

Hvaležni, ker so nam pretekli dnevi nalili dežja, se lahko za spremembo posvetimo ekologiji. Oziroma naravi okrog nas, da se ne bi kdo ustrašil običajne eko-histerije in radio nemudoma ugasnil.

Komentar je pripravil Lenart Rihar, ravnatelj Rafaelove družbe.

 

komentar

Komentar tedna

Lenart Rihar: Več ekologije, več smeti

Hvaležni, ker so nam pretekli dnevi nalili dežja, se lahko za spremembo posvetimo ekologiji. Oziroma naravi okrog nas, da se ne bi kdo ustrašil običajne eko-histerije in radio nemudoma ugasnil.

Komentar je pripravil Lenart Rihar, ravnatelj Rafaelove družbe.

 

VEČ ...|18. 9. 2026
Lenart Rihar: Več ekologije, več smeti

Hvaležni, ker so nam pretekli dnevi nalili dežja, se lahko za spremembo posvetimo ekologiji. Oziroma naravi okrog nas, da se ne bi kdo ustrašil običajne eko-histerije in radio nemudoma ugasnil.

Komentar je pripravil Lenart Rihar, ravnatelj Rafaelove družbe.

 

Lenart Rihar

komentar

Komentar tedna

VEČ ... |
s. Emanuela Žerdin: Katehistinje in kateheti - pogum!

Začelo se je novo šolsko in tudi katehetsko leto. Mogoče je to zadnje leto, ko bom tudi jaz poskušala otrokom odpreti vrata v svet evangelija in jim pokazati pot, ki vodi do Jezusa. Zato, kot vsako leto, tudi zdaj komaj čakam, da začnemo z veroukom! Vznemirljivo je čakati otroke, ker ne veš, kdo bo prišel v tvojo veroučno skupino in kaj bo prinesel s seboj. In potem počasi zgraditi odnos, ki je nekje med učiteljico, redovnico, babico in teto.

Komentar je pripravila s. Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.

 

s. Emanuela Žerdin: Katehistinje in kateheti - pogum!

Začelo se je novo šolsko in tudi katehetsko leto. Mogoče je to zadnje leto, ko bom tudi jaz poskušala otrokom odpreti vrata v svet evangelija in jim pokazati pot, ki vodi do Jezusa. Zato, kot vsako leto, tudi zdaj komaj čakam, da začnemo z veroukom! Vznemirljivo je čakati otroke, ker ne veš, kdo bo prišel v tvojo veroučno skupino in kaj bo prinesel s seboj. In potem počasi zgraditi odnos, ki je nekje med učiteljico, redovnico, babico in teto.

Komentar je pripravila s. Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.

 

komentar

Komentar tedna

s. Emanuela Žerdin: Katehistinje in kateheti - pogum!

Začelo se je novo šolsko in tudi katehetsko leto. Mogoče je to zadnje leto, ko bom tudi jaz poskušala otrokom odpreti vrata v svet evangelija in jim pokazati pot, ki vodi do Jezusa. Zato, kot vsako leto, tudi zdaj komaj čakam, da začnemo z veroukom! Vznemirljivo je čakati otroke, ker ne veš, kdo bo prišel v tvojo veroučno skupino in kaj bo prinesel s seboj. In potem počasi zgraditi odnos, ki je nekje med učiteljico, redovnico, babico in teto.

Komentar je pripravila s. Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.

 

VEČ ...|11. 9. 2026
s. Emanuela Žerdin: Katehistinje in kateheti - pogum!

Začelo se je novo šolsko in tudi katehetsko leto. Mogoče je to zadnje leto, ko bom tudi jaz poskušala otrokom odpreti vrata v svet evangelija in jim pokazati pot, ki vodi do Jezusa. Zato, kot vsako leto, tudi zdaj komaj čakam, da začnemo z veroukom! Vznemirljivo je čakati otroke, ker ne veš, kdo bo prišel v tvojo veroučno skupino in kaj bo prinesel s seboj. In potem počasi zgraditi odnos, ki je nekje med učiteljico, redovnico, babico in teto.

Komentar je pripravila s. Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.

 

s. Emanuela Žerdin

komentar

Komentar tedna

VEČ ... |
Milan Knep: Dvoumna zapeljivost mistike narave

Ko smo nervozni in utrujeni od vsakodnevnih stresov, si želimo oditi v naravo in se resetirati. Nekaj takšnega si je sredi devetega stoletja pred Kristusom želel tudi prerok Elija, ki je v begu pred kraljico Jezabelo, ženo kralja Ahaba, pribežal do božje gore Horeba? Sveti pisatelj pravi, da je Gospod šel mimo, a ni bil ne v viharju ne v potresu ne v ognju. Ko je do Elija prišel glas rahlega šepeta, si je s plaščem zagrnil obraz in obstal pri vhodu v votlino. V starem veku je človek tankočutno prisluškoval glasovom v naravi. Verjel je, da se mu skozi naravne sile oglašajo skrivnostna božanstva, ki se jih je bal, ker nikoli ni vedel, ali so mu naklonjena ali ne.

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

 

Milan Knep: Dvoumna zapeljivost mistike narave

Ko smo nervozni in utrujeni od vsakodnevnih stresov, si želimo oditi v naravo in se resetirati. Nekaj takšnega si je sredi devetega stoletja pred Kristusom želel tudi prerok Elija, ki je v begu pred kraljico Jezabelo, ženo kralja Ahaba, pribežal do božje gore Horeba? Sveti pisatelj pravi, da je Gospod šel mimo, a ni bil ne v viharju ne v potresu ne v ognju. Ko je do Elija prišel glas rahlega šepeta, si je s plaščem zagrnil obraz in obstal pri vhodu v votlino. V starem veku je človek tankočutno prisluškoval glasovom v naravi. Verjel je, da se mu skozi naravne sile oglašajo skrivnostna božanstva, ki se jih je bal, ker nikoli ni vedel, ali so mu naklonjena ali ne.

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

 

komentar

Komentar tedna

Milan Knep: Dvoumna zapeljivost mistike narave

Ko smo nervozni in utrujeni od vsakodnevnih stresov, si želimo oditi v naravo in se resetirati. Nekaj takšnega si je sredi devetega stoletja pred Kristusom želel tudi prerok Elija, ki je v begu pred kraljico Jezabelo, ženo kralja Ahaba, pribežal do božje gore Horeba? Sveti pisatelj pravi, da je Gospod šel mimo, a ni bil ne v viharju ne v potresu ne v ognju. Ko je do Elija prišel glas rahlega šepeta, si je s plaščem zagrnil obraz in obstal pri vhodu v votlino. V starem veku je človek tankočutno prisluškoval glasovom v naravi. Verjel je, da se mu skozi naravne sile oglašajo skrivnostna božanstva, ki se jih je bal, ker nikoli ni vedel, ali so mu naklonjena ali ne.

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

 

VEČ ...|4. 9. 2026
Milan Knep: Dvoumna zapeljivost mistike narave

Ko smo nervozni in utrujeni od vsakodnevnih stresov, si želimo oditi v naravo in se resetirati. Nekaj takšnega si je sredi devetega stoletja pred Kristusom želel tudi prerok Elija, ki je v begu pred kraljico Jezabelo, ženo kralja Ahaba, pribežal do božje gore Horeba? Sveti pisatelj pravi, da je Gospod šel mimo, a ni bil ne v viharju ne v potresu ne v ognju. Ko je do Elija prišel glas rahlega šepeta, si je s plaščem zagrnil obraz in obstal pri vhodu v votlino. V starem veku je človek tankočutno prisluškoval glasovom v naravi. Verjel je, da se mu skozi naravne sile oglašajo skrivnostna božanstva, ki se jih je bal, ker nikoli ni vedel, ali so mu naklonjena ali ne.

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

 

Milan Knep

komentar

Komentar tedna

VEČ ... |
Alenka Brovč: Otroci potrebujejo pomembne odrasle

Komentar z naslovom Otroci potrebujejo pomembne odrasle je pripravila Alenka Brovč, članica Društva katoliških pedagogov Slovenije.

Alenka Brovč: Otroci potrebujejo pomembne odrasle

Komentar z naslovom Otroci potrebujejo pomembne odrasle je pripravila Alenka Brovč, članica Društva katoliških pedagogov Slovenije.

komentar

Komentar tedna

Alenka Brovč: Otroci potrebujejo pomembne odrasle

Komentar z naslovom Otroci potrebujejo pomembne odrasle je pripravila Alenka Brovč, članica Društva katoliških pedagogov Slovenije.

VEČ ...|28. 8. 2026
Alenka Brovč: Otroci potrebujejo pomembne odrasle

Komentar z naslovom Otroci potrebujejo pomembne odrasle je pripravila Alenka Brovč, članica Društva katoliških pedagogov Slovenije.

Alenka Brovč

komentar

Komentar tedna

VEČ ... |
Peter Lah: Digitalna higiena

Sredi sestanka je tajnica odprla vrata. Škof jo je vprašujoče pogledov, kaj je tako nujnega. Novo izvoljeni predsednik države želi govoriti z vami. Novi predsednik je škofa prosil, če smel obiskati znano Marijino svetišče. Vrata svetišča so odprta za vse, mu je previdno odgovoril škof. Ni moja vloga, da bi dal dovoljenje ali prepovedoval obisk. Vsak romar je dobrodošel. Predsednik to razume, pa bi bil vseeno vesel, če bi ga škof pozdravil pri vratih cerkve in skupaj z njim molil rožni venec ...

Komentar je pripravil p. dr. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu.

Peter Lah: Digitalna higiena

Sredi sestanka je tajnica odprla vrata. Škof jo je vprašujoče pogledov, kaj je tako nujnega. Novo izvoljeni predsednik države želi govoriti z vami. Novi predsednik je škofa prosil, če smel obiskati znano Marijino svetišče. Vrata svetišča so odprta za vse, mu je previdno odgovoril škof. Ni moja vloga, da bi dal dovoljenje ali prepovedoval obisk. Vsak romar je dobrodošel. Predsednik to razume, pa bi bil vseeno vesel, če bi ga škof pozdravil pri vratih cerkve in skupaj z njim molil rožni venec ...

Komentar je pripravil p. dr. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu.

komentardružba

Komentar tedna

Peter Lah: Digitalna higiena

Sredi sestanka je tajnica odprla vrata. Škof jo je vprašujoče pogledov, kaj je tako nujnega. Novo izvoljeni predsednik države želi govoriti z vami. Novi predsednik je škofa prosil, če smel obiskati znano Marijino svetišče. Vrata svetišča so odprta za vse, mu je previdno odgovoril škof. Ni moja vloga, da bi dal dovoljenje ali prepovedoval obisk. Vsak romar je dobrodošel. Predsednik to razume, pa bi bil vseeno vesel, če bi ga škof pozdravil pri vratih cerkve in skupaj z njim molil rožni venec ...

Komentar je pripravil p. dr. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu.

VEČ ...|21. 8. 2026
Peter Lah: Digitalna higiena

Sredi sestanka je tajnica odprla vrata. Škof jo je vprašujoče pogledov, kaj je tako nujnega. Novo izvoljeni predsednik države želi govoriti z vami. Novi predsednik je škofa prosil, če smel obiskati znano Marijino svetišče. Vrata svetišča so odprta za vse, mu je previdno odgovoril škof. Ni moja vloga, da bi dal dovoljenje ali prepovedoval obisk. Vsak romar je dobrodošel. Predsednik to razume, pa bi bil vseeno vesel, če bi ga škof pozdravil pri vratih cerkve in skupaj z njim molil rožni venec ...

Komentar je pripravil p. dr. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu.

Peter Lah

komentardružba

Komentar tedna

Komentar tedna

Ponujamo pogled na aktualno dogajanje v družbi. Izbrani komentatorji iz različnih profesionalnih in družbenih profilov s pronicljivo mislijo zajemajo vse vidike človeškega življenja in delovanja v družbi in Cerkvi.

Peter Lah

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ... |
Ko se umakneš, da nekaj zraste

Na področje prevzemanja kmetij in družinskih podjetij smo pogledali še z druge strani, torej s strani tistega, ki je družinsko zgodbo začel in jo zdaj prepušča v roke svojih naslednikov. O tem smo govorili na okrogli mizi »Ko se umakneš, da nekaj zraste«, ki smo jo v okviru letošnjega 25. Festivala za tretje življenjsko obdobje, v sodelovanju s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije in Ministrstvom za kmetijstvo pripravili v Cankarjevem domu. Pogovor pa vam je v video obliki na voljo tudi na naši spletni strani.

Ko se umakneš, da nekaj zraste

Na področje prevzemanja kmetij in družinskih podjetij smo pogledali še z druge strani, torej s strani tistega, ki je družinsko zgodbo začel in jo zdaj prepušča v roke svojih naslednikov. O tem smo govorili na okrogli mizi »Ko se umakneš, da nekaj zraste«, ki smo jo v okviru letošnjega 25. Festivala za tretje življenjsko obdobje, v sodelovanju s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije in Ministrstvom za kmetijstvo pripravili v Cankarjevem domu. Pogovor pa vam je v video obliki na voljo tudi na naši spletni strani.

Petra Malenšek

politikaživljenje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Uradu več sredstev v letih 2027 in 2028

Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu bo v letih 2027 in 2028 predvidoma dobil več sredstev. Medtem ko je v rebalansu proračuna za letos predvideno približno 12,8 milijona evrov, predlog proračuna za prihodnje leto predvideva 14,2 milijona, za 2028 pa okoli 14,4 milijona evrov. Z zneski se je danes seznanila pristojna komisija državnega zbora. Povečanje sredstev je po besedah ministrice Suzane Lep Šimenko izredno pomembno, da bo urad lahko zagotovil zadosti denarja za rojake, ki se soočajo z vse višjimi stroški. S povečanjem sredstev bodo po njenih besedah lahko vpeljali nekatere novosti, namenili več sredstev mladim in tudi za gospodarsko sodelovanje. Povedala je tudi, da so pred dnevi objavili razpisa za sofinanciranje za naslednje leto. Ministrica je spomnila, da so sredstva za rojake predvidena tudi v proračunih nekaterih drugih ministrstev in skladov.

Uradu več sredstev v letih 2027 in 2028

Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu bo v letih 2027 in 2028 predvidoma dobil več sredstev. Medtem ko je v rebalansu proračuna za letos predvideno približno 12,8 milijona evrov, predlog proračuna za prihodnje leto predvideva 14,2 milijona, za 2028 pa okoli 14,4 milijona evrov. Z zneski se je danes seznanila pristojna komisija državnega zbora. Povečanje sredstev je po besedah ministrice Suzane Lep Šimenko izredno pomembno, da bo urad lahko zagotovil zadosti denarja za rojake, ki se soočajo z vse višjimi stroški. S povečanjem sredstev bodo po njenih besedah lahko vpeljali nekatere novosti, namenili več sredstev mladim in tudi za gospodarsko sodelovanje. Povedala je tudi, da so pred dnevi objavili razpisa za sofinanciranje za naslednje leto. Ministrica je spomnila, da so sredstva za rojake predvidena tudi v proračunih nekaterih drugih ministrstev in skladov.

Matjaž Merljak

družbarojakisofinanciranjeproračun

Za življenje

VEČ ... |
Bližino med partnerjema vedno znova obnavljamo

V pogovoru z doc. dr. Dragom Jerebicem, profesorjem pri Katedri za zakonsko in družinsko terapijo ter psihologijo in sociologijo religije na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, vodjo Družinskega inštituta Bližina, smo odpirali vprašanja partnerskega odnosa. Kaj gradi bližino med partnerjema, zakaj se v odnos prikradejo nesporazumi in oddaljenost ter kako znova vzpostaviti povezanost?

Bližino med partnerjema vedno znova obnavljamo

V pogovoru z doc. dr. Dragom Jerebicem, profesorjem pri Katedri za zakonsko in družinsko terapijo ter psihologijo in sociologijo religije na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, vodjo Družinskega inštituta Bližina, smo odpirali vprašanja partnerskega odnosa. Kaj gradi bližino med partnerjema, zakaj se v odnos prikradejo nesporazumi in oddaljenost ter kako znova vzpostaviti povezanost?

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostodnosidružba

Svetovalnica

VEČ ... |
Nekaj nasvetov za predelavo sadja v sok

Počasi se izteka čas dozorevanja jabolk, tudi pozne sorte jabolk dosegajo svojo zrelost in so so primerne za obiranje ter predelavo. Martin Mavsar, zdaj direktor KGZS, sicer pa strokovnjak za pridelavo in predelavo sadja ter tudi kmetijsko tehniko nas je opozoril na nekaj najvažnejših korakov za uspešno pot od zrelega sadja do dobrih sokov.

Nekaj nasvetov za predelavo sadja v sok

Počasi se izteka čas dozorevanja jabolk, tudi pozne sorte jabolk dosegajo svojo zrelost in so so primerne za obiranje ter predelavo. Martin Mavsar, zdaj direktor KGZS, sicer pa strokovnjak za pridelavo in predelavo sadja ter tudi kmetijsko tehniko nas je opozoril na nekaj najvažnejših korakov za uspešno pot od zrelega sadja do dobrih sokov.

Robert Božič

svetovanjesadjepredelavasok

Duhovna misel

VEČ ... |
Se odpovem!

Marsičemu se v življenju odpovemo. Večinoma zato, ker se moramo. Zaradi zdravja, zunanjih prioritet, tudi zaradi ljubezni do družine in bližnjih. Temeljne odpovedi, h katerim nas kliče apostol Pavel ...

Se odpovem!

Marsičemu se v življenju odpovemo. Večinoma zato, ker se moramo. Zaradi zdravja, zunanjih prioritet, tudi zaradi ljubezni do družine in bližnjih. Temeljne odpovedi, h katerim nas kliče apostol Pavel ...

Tadej Sadar

duhovnost

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
31. dan šmarnic: Čudeži po Frančiškovo smrti

Ljudje so po Frančiškovi smrti romali na njegov grob, da bi v bližini svetnika molili in ga častili. Tako je še danes …

31. dan šmarnic: Čudeži po Frančiškovo smrti

Ljudje so po Frančiškovi smrti romali na njegov grob, da bi v bližini svetnika molili in ga častili. Tako je še danes …

Jure Sešek

otrocizgodbe za otrokepravljicešmarniceAco JerantBogati ubožec iz Assisija

Otok

VEČ ... |
Michael Krüger: Notranja skrivnost

Tokrat smo prisluhnili poeziji nemškega pesnika Michaela Krügerja in skušali spoznati Notranjo skrivnost. Tak je namreč naslov zbirke, ki prinaša izbor njegove poezije prevedene v slovenščino.

Michael Krüger: Notranja skrivnost

Tokrat smo prisluhnili poeziji nemškega pesnika Michaela Krügerja in skušali spoznati Notranjo skrivnost. Tak je namreč naslov zbirke, ki prinaša izbor njegove poezije prevedene v slovenščino.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 14. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 14. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Sveta maša

VEČ ... |
Neposredni prenos iz mariborske stolnice

Sveto mašo smo ob začetku akademskega leta prenašali iz Mariborske stolnice. Maševal je nadškof metropolit Alojzij Cvikl. Prepeval je študentski zbor Vdih, pri sveti maši pa so sodelovale skupine Univerzitetne župnije Maribor.

Neposredni prenos iz mariborske stolnice

Sveto mašo smo ob začetku akademskega leta prenašali iz Mariborske stolnice. Maševal je nadškof metropolit Alojzij Cvikl. Prepeval je študentski zbor Vdih, pri sveti maši pa so sodelovale skupine Univerzitetne župnije Maribor.

Radio Ognjišče

duhovnostmasa

Pogovor o

VEČ ... |
Ko se umakneš, da nekaj zraste

Na področje prevzemanja kmetij in družinskih podjetij smo pogledali še z druge strani, torej s strani tistega, ki je družinsko zgodbo začel in jo zdaj prepušča v roke svojih naslednikov. O tem smo govorili na okrogli mizi »Ko se umakneš, da nekaj zraste«, ki smo jo v okviru letošnjega 25. Festivala za tretje življenjsko obdobje, v sodelovanju s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije in Ministrstvom za kmetijstvo pripravili v Cankarjevem domu. Pogovor pa vam je v video obliki na voljo tudi na naši spletni strani.

Ko se umakneš, da nekaj zraste

Na področje prevzemanja kmetij in družinskih podjetij smo pogledali še z druge strani, torej s strani tistega, ki je družinsko zgodbo začel in jo zdaj prepušča v roke svojih naslednikov. O tem smo govorili na okrogli mizi »Ko se umakneš, da nekaj zraste«, ki smo jo v okviru letošnjega 25. Festivala za tretje življenjsko obdobje, v sodelovanju s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije in Ministrstvom za kmetijstvo pripravili v Cankarjevem domu. Pogovor pa vam je v video obliki na voljo tudi na naši spletni strani.

Petra Malenšek

politikaživljenje