Velikonočno praznovanje v Ažli

V Ažli nedaleč od Špetra v Beneški Sloveniji so obnovili tradicijo velikonočne vigilije. Mašo je daroval Čedermac, monsinjor Marino Qualizza. Po poročanju petnajstdnevnika Dom, ki ima mimogrede prenovljeno spletno stran, je bil del vigilije tudi blagoslov velikonočnih jedi. Cerkev je bila polna vernikov, ki sicer hodijo k sobotni večerni slovenski maši v Špeter. Otroci, ki hodijo k dvojezičnemu verouku, so brali prošnje, ljudsko petje pa je spremljal David Clodig. Msgr. Qualizza je v pridigi izrazil veselje nad udeležbo in naglasil, da je velika noč praznik veselja, ki človeka prerodi za svobodo. Po njegovih besedah je izredno tudi to, da se je vstali Jezus najprej prikazal ženam, »ki so bile v judovski družbi manj vredne in njihovo pričevanje ni nič veljalo. Kristus je tako odpravil krivico in vsem ženam vrnil dostojanstvo, ki jim je bilo odvzeto.«

Velikonočni prazniki v samostanu sester karmeličank

V velikonočnem ponedeljku je rubrika Življenje išče pot poromala v Emavs k sestram karmeličankam v Soro.  S. Monika Benedik nam je spregovorila o njihovem načinu preživljanja postnega časa in o liturgiji Svetega Tridnevja. Zanimalo nas je tudi, ali je na njihovem jedilniku velikonočna šunka. saj vemo, da kontemplativni redovi ne uživajo mesa. 

Praznično jutro - velikonočni ponedeljek

V prazničnem jutru sta bila z nami zborovodkinja Polona Stegu in docent pri katedri za pastoralno in oznanjevalno teologijo na Teološki fakulteti Tadej Stegu. Zanimalo nas je, kako biti danes velikonočni kristjani, kako in kaj oznanjati sodobnemu človeku ter kakšna je razlika med ideologijo in vero. 

Velika noč - osrednji praznik krščanstva

Velika noč je pomemben praznik krščanstva, saj simbolizira vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih. Gre za dogodek, ki je ključnega pomena za vero in upanje kristjanov, saj predstavlja zmago življenja nad smrtjo. Ob omembi Velike noči se pogosto primerja z Božičem, praznikom Jezusovega rojstva, ki je morda bolj priljubljen zaradi lažje verjetnosti samega rojstva. Velika noč pa zahteva globljo vero in sprejemanje vstajenja, kot nekaj unikatnega in nepredstavljivega.

Velika noč

Bila je sreda velikega tedna v zadnjem letu ...

Iz knjige Dragoceno darilo zgodb, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Pavel Kodelja: Njegov križ je izhod

Avtor se ustavi pri velikonočnih skrivnostih in svetih dnevih, ki so veliki četrtek, veliki petek, velika sobota, velika noč … Podčrta, da smo vsi vpeti v velikonočno dogajanje.  In da križu velikega petka nihče od nas ne bo ubežal. Rešitev za vse nas je Njegov križ, ki je 2000 let zasajen v zemljo, da nam kaže pot rešitve. Celotni komentar si preberite na spletni strani Družine. 

Velika noč v Hamiltonu

Da se ljudje nekako prebujajo in v slovensko cerkev znova pridejo tudi mlajši, nam je povedal župnik v slovenski župniji svetega Gregorija velikega v Hamiltonu v Kanadi, salezijanec Drago Gačnik. Pred cvetno nedeljo so imeli duhovno obnovo, kjer je bila priložnost za slovensko sveto spoved. Za to priložnost so povabili novega slovenskega župnika iz Toronta Leopolda Valanta. Posebej velik obisk je bil na veliki petek, ki je v Kanadi državni praznik. Po obredih so v dvorani postregli z ribjim kosilom. Postregli so več kot 180 porcij, izkupiček so delno namenili slovenski šoli. Več kot besede povedo fotografije o praznovanju velike noči pri rojakih po svetu, te si poglejte na naši spletni strani. 

Velika noč v Buenos Airesu

Ob praznikih pri rojakih še posebej do izraza pride slovenska tradicija. Tudi v Argentini, kjer so za veliko noč mladi pekli potice, za cvetno nedeljo pa otroci izdelovali butarice. „Šolski otroci so nad tem navdušeni. S tem se naučijo nekaj o slovenskih prednikih, o slovenskih navadah,“ nam je povedala članica odbora Slomškovega doma in uredniškega odbora Svobodne Slovenije Mariana Poznič. Obredi velikega tedna so potekali v slovenski cerkvi Marije Pomagaj, kjer so sodelovale različne krajevne skupine, na veliko noč pa se zberejo po slovenskih domovih. Vse slovesnosti sta vodila dva duhovnika, dr. Jure Rode in delegat Franci Cukjati. „Omenjena skrbita za slovenske maše v petih slovenskih domovih si lahko mislite, da je to kar pestro, saj nista več mlada, predvsem gospod Rode je že visoko v visokih letih. To je res velik napor, po drugi strani pa seveda za skupnost ni zadosti, da duhovnik pride, odmašuje in gre naprej. Zato se vedno obračamo na slovensko Cerkev, da nam pri tem malo pomaga.“