Sobotna iskrica
Šole je konec in naenkrat imajo otroci veliko prostega časa, zato je prva počitniška oddaja prinesla ideje, kako ga najbolje preživeti. Z urednico Mavrice Matejo Gomboc smo spomnili na oratorije in slišali nekaj novosti, ki jih revija prinaša z novim šolskim letom.
Sobotna iskrica
Šole je konec in naenkrat imajo otroci veliko prostega časa, zato je prva počitniška oddaja prinesla ideje, kako ga najbolje preživeti. Z urednico Mavrice Matejo Gomboc smo spomnili na oratorije in slišali nekaj novosti, ki jih revija prinaša z novim šolskim letom.
Ni meje za dobre ideje
Mojca Buh skupaj z možem ustvarja pod imenom Mojmar, v majhni delavnici z veliko topline nastajajo unikatni izdelki iz lesa.
Ni meje za dobre ideje
Mojca Buh skupaj z možem ustvarja pod imenom Mojmar, v majhni delavnici z veliko topline nastajajo unikatni izdelki iz lesa.
Ni meje za dobre ideje
Na regionalnem tekmovanju Moje podjetje programa JA Slovenija, ki se je odvilo na Gospodarski zbornici Slovenije, se je dijaško podjetje Pralinea d.d. s čoko potičkami uvrstilo v finale. Omenjeno nacionalno tekmovanje je bilo letos dvanajstič po vrsti, ki se celotno šolsko leto odvija pod okriljem organizacije Junior Achievement Worldwide. Na dogodku se je predstavilo petindvajset najboljših dijaških podjetij, ki so se pred tem izkazala na šestih lokalnih tekmovanjih po vsej Sloveniji in uspešno prepričala strokovne komisije. Pogovarjali smo se z mentorico dijaškega podjetje Pralinea d.d..
Ni meje za dobre ideje
Na regionalnem tekmovanju Moje podjetje programa JA Slovenija, ki se je odvilo na Gospodarski zbornici Slovenije, se je dijaško podjetje Pralinea d.d. s čoko potičkami uvrstilo v finale. Omenjeno nacionalno tekmovanje je bilo letos dvanajstič po vrsti, ki se celotno šolsko leto odvija pod okriljem organizacije Junior Achievement Worldwide. Na dogodku se je predstavilo petindvajset najboljših dijaških podjetij, ki so se pred tem izkazala na šestih lokalnih tekmovanjih po vsej Sloveniji in uspešno prepričala strokovne komisije. Pogovarjali smo se z mentorico dijaškega podjetje Pralinea d.d..
Ni meje za dobre ideje
Tudi v rubriki dobrih idej smo bili posredno povezani z radijsko ekipo, ki je s prijatelji na kolesih poromala v Rim na mednarodno srečanje športnikov s papežem. Pogovarjali smo se s Cenetom Prevcem.
Ni meje za dobre ideje
Tudi v rubriki dobrih idej smo bili posredno povezani z radijsko ekipo, ki je s prijatelji na kolesih poromala v Rim na mednarodno srečanje športnikov s papežem. Pogovarjali smo se s Cenetom Prevcem.
Ni meje za dobre ideje
Marija Strojnik Scholl, slovenska astrofizičarka, se ukvarja z uporabo optične tehnike pri astronavtiki in raziskovanju vesolja. V svoji karieri je delovala v Združenih državah Amerike in Mehiki ter se v mednarodnem merilu umešča med priznane znanstvenice. Za razvoj navigacijskega sistema je leta 1996 kot prva ženska prejela nagrado Georgea W. Goddarda, ki jo podeljuje Mednarodno društvo za optiko in fotoniko (SPIE). Piše tudi za revijo Spika.
Ni meje za dobre ideje
Marija Strojnik Scholl, slovenska astrofizičarka, se ukvarja z uporabo optične tehnike pri astronavtiki in raziskovanju vesolja. V svoji karieri je delovala v Združenih državah Amerike in Mehiki ter se v mednarodnem merilu umešča med priznane znanstvenice. Za razvoj navigacijskega sistema je leta 1996 kot prva ženska prejela nagrado Georgea W. Goddarda, ki jo podeljuje Mednarodno društvo za optiko in fotoniko (SPIE). Piše tudi za revijo Spika.
Ni meje za dobre ideje
Belokranjski vinarji so sredi aprila 2025 v Ljubljani pripravili edinstveni dogodek, namenjen poslovnim partnerjem vinarjev in predstavnikom medijev, na katerem so predstavili bogastvo in raznolikost belokranjskih vin s poudarkom na sorti modra frankinja. Revijo je organiziral Razvojno informacijski center Bela krajina v sodelovanju z devetimi belokranjskimi vinarji – Vinska klet Metlika, Vinska klet Šuklje, Vina Škof, Vinska klet Prus, Vinska klet Hoznar, Vinska klet Malnarič, Penine Simonič, Hiša vina Pečarič ter Vina Dolc. Degustacijo je strokovno vodil priznani enolog in vinski poznavalec Dušan Brejc, ki je z obiskovalci delil dragocen vpogled v posebnosti pridelave in značilnosti modre frankinje ter poskrbel za poglobljeno in zanimivo vinsko izkušnjo. Po uradnem delu se je dogodek nadaljeval z druženjem ob izbranih belokranjskih kulinaričnih dobrotah in izvrstnem vinu ter glasbi, kar je omogočilo neformalno povezovanje ter izmenjavo mnenj in idej v sproščenem ambientu. Revija belokranjskih modrih frankinj je dokazala, da gre za edinstven dogodek, poklon vinski dediščini Bele krajine ter dragoceno priložnost za krepitev vezi med stroko, mediji in poslovnim svetom. Dogodek so v sodelovanju z vinarji omogočile Občina Črnomelj, Metlika in Semič.
Ni meje za dobre ideje
Belokranjski vinarji so sredi aprila 2025 v Ljubljani pripravili edinstveni dogodek, namenjen poslovnim partnerjem vinarjev in predstavnikom medijev, na katerem so predstavili bogastvo in raznolikost belokranjskih vin s poudarkom na sorti modra frankinja. Revijo je organiziral Razvojno informacijski center Bela krajina v sodelovanju z devetimi belokranjskimi vinarji – Vinska klet Metlika, Vinska klet Šuklje, Vina Škof, Vinska klet Prus, Vinska klet Hoznar, Vinska klet Malnarič, Penine Simonič, Hiša vina Pečarič ter Vina Dolc. Degustacijo je strokovno vodil priznani enolog in vinski poznavalec Dušan Brejc, ki je z obiskovalci delil dragocen vpogled v posebnosti pridelave in značilnosti modre frankinje ter poskrbel za poglobljeno in zanimivo vinsko izkušnjo. Po uradnem delu se je dogodek nadaljeval z druženjem ob izbranih belokranjskih kulinaričnih dobrotah in izvrstnem vinu ter glasbi, kar je omogočilo neformalno povezovanje ter izmenjavo mnenj in idej v sproščenem ambientu. Revija belokranjskih modrih frankinj je dokazala, da gre za edinstven dogodek, poklon vinski dediščini Bele krajine ter dragoceno priložnost za krepitev vezi med stroko, mediji in poslovnim svetom. Dogodek so v sodelovanju z vinarji omogočile Občina Črnomelj, Metlika in Semič.
Ni meje za dobre ideje
Zavod za spodbujanje podjetnosti mladih je na Gospodarski zbornici Slovenije prejšnji teden pripravil dogodek s predstavitvijo navdihujočih dosežkov mladih podjetnikov. Za Podjetje leta pa izbrali dijaško podjetje Sound & Round s Šolskega centra Škofja Loka – Srednje šole za lesarstvo. naši sogovorniki so bili dijaki, ki predstavljajo podjetje, Ažbe Jereb, Tobija Štalec, Jan Bernik in Matic Demšar.
Ni meje za dobre ideje
Zavod za spodbujanje podjetnosti mladih je na Gospodarski zbornici Slovenije prejšnji teden pripravil dogodek s predstavitvijo navdihujočih dosežkov mladih podjetnikov. Za Podjetje leta pa izbrali dijaško podjetje Sound & Round s Šolskega centra Škofja Loka – Srednje šole za lesarstvo. naši sogovorniki so bili dijaki, ki predstavljajo podjetje, Ažbe Jereb, Tobija Štalec, Jan Bernik in Matic Demšar.
Via positiva
K pogovoru smo povabili inženirko oblikovanja, kreatorko, direktorico in ustanoviteljico podjetja ter blagovne znamke moških oblačil SENS, Zlato Zavašnik. Urejenost je pomembna, zelo vpliva na človeka in na njegovo počutje, tudi na okolje, v katerem se giblje. Zato je vredno v to vložiti nekaj časa, koliko?, naj vsak presodi sam. S pregovorom, da obleka naredi človeka, se ne strinjam najbolj. Bi pa rekla, obleka spremeni razpoloženje človeka in dejansko vpliva nanj navzven in navznoter, in to se mi zdi izjemno pomembno. Zlata še doda: Obleka vseeno nima takšnega vpliva, da bi nas naredila. Lahko pa držo in svoj karakter izrazimo ali podpremo z obleko, to pa.
Zlata Zavašnik ustvarja že štirideset let. Kombinacija oblikovalke in podjetnice, ki se v njej prepleta, se je izkazala za veliko prednost. Eno od njenih vodil je trajnost, med prvimi je vstopila v bolj trajnostne in do okolja ter ljudi odgovornejše izdelan tekstil. Trideset let praznuje njena blagovna znamka. S svojo predanostjo in zavedanjem o potrebah trga po kakovostni moški modi in obleki je leta 1994 zagnala lastno blagovno znamko. Z minimalističnimi in vsestranskimi dizajni je revolucionirala slovensko modo, postala del slovenske oblačilne dediščine. Njena zavezanost etiki v poslovnih odnosih je bila odločilna za preživetje in rast tudi v obdobju ko so se številna tekstilna podjetja zapirala. Spominja se, kako se je čez noč trg razpolovil. Njena odločitev, da bo nadaljevala, je v celoti spremenila platformo podjetja.
Treba je bilo zožiti poslovanje. Se specializirati. Meni je pomembno, da nisem razpršena. Potrebujem fokus. Najti širino znotraj tega, je zame izziv. In da se, kar je zanimivo.
»Obleka ne more narediti človeka, to se mi zdi premočno. Obleka vseeno nima takšnega vpliva. Mislim, da mora imeti človek že sam po sebi neko držo, karakter, da lahko potem to izrazi ali poudari skozi obleko. Če nima vrednot, mu jih žal tudi obleka ne more dati. Z obleko lahko pridobi pozornost, zgradila pa ga ne bo kot človeka v polnem pomenu te besede.«
»Žal večini ljudi trendi in cene narekujejo izbor. Vse skupaj je danes žal na kvantiteti in ne na kakovosti. Tudi mladi si raje kupijo pet majic kot eno, ki je za nošnjo prijetnejša in ki »boža« kožo. To bi morali veliko bolj izpostavljati, ker z obleko kažemo tudi svoje vrednote. Manj je več, ne samo v smislu barv in vzorcev, tudi v količinskem smislu je manj več. Na koncu prihranimo, ko smo za oblačilo na začetku odšteli več, a ga nosili dolgo časa. To vpliva na mnoga področja življenj, smo vzor naslednjim generacijam, to je velika tema.«
Ko sem bila mlajša sem seveda imela ideje, večje, močnejše, tudi po tujih trgih, željo se pokazati. Bili so poizkusi, a izkušnje ne dobre.
»Delala sem kalkulacije, koliko sem dobila za vloženo energijo. Rezultat ni bil v prid moje energije. Počutje mi je bilo pomembno in žal sem ugotovila, da vložim preveč za majhen rezultat. Nisem želela delati samo za modno pisto, ko potem kolekcija obstane v skladišču ali na smetišču. Vedno sem zato iskala mejo, do kod grem lahko z estetiko, da še ohranim produkt, ki je nosljiv.«
»Svoboda je v minimalizmu. Obleka je tudi naš tihi govor, z njo sporočamo marsikaj o sebi, svojih načelih, kažemo tudi, koliko časa smo porabili za izbor in urejanje. Če imamo dober izbor, s tem prihranimo čas še za kaj drugega, meni se to zdi pomembno. Zato je začetni premislek ob nakupu zelo dragocen. Dober izbor oblačil postane naša druga koža, v katerih se odlično počutimo in jih nosimo dolgo časa. Na področju tekstila so se zgodile velike spremembe. Danes morajo biti proizvodnje tkanin celostne, izpolnjevati morajo številne kriterije in zaveze, ki zmanjšujejo obremenitve na okolje. V osnovi velja, da se v neki tkanini počutimo dobro, mora biti naravnega deleža v njej vsaj trideset odstotkov, kar še omogoča dihanje in nas ne zapre.«
»Obleka je naš podpis. Mediji - in toliko jih je, vemo, da močno vplivajo. Vpijejo o tem, koliko boljši bi morali biti. Vsak se nekoliko podvrže temu. Pritisk je močan. Dobro je izoblikovati svoj stil, v katerem se dobro počutimo in se z njim lahko poistovetimo.«
Via positiva
K pogovoru smo povabili inženirko oblikovanja, kreatorko, direktorico in ustanoviteljico podjetja ter blagovne znamke moških oblačil SENS, Zlato Zavašnik. Urejenost je pomembna, zelo vpliva na človeka in na njegovo počutje, tudi na okolje, v katerem se giblje. Zato je vredno v to vložiti nekaj časa, koliko?, naj vsak presodi sam. S pregovorom, da obleka naredi človeka, se ne strinjam najbolj. Bi pa rekla, obleka spremeni razpoloženje človeka in dejansko vpliva nanj navzven in navznoter, in to se mi zdi izjemno pomembno. Zlata še doda: Obleka vseeno nima takšnega vpliva, da bi nas naredila. Lahko pa držo in svoj karakter izrazimo ali podpremo z obleko, to pa.
Zlata Zavašnik ustvarja že štirideset let. Kombinacija oblikovalke in podjetnice, ki se v njej prepleta, se je izkazala za veliko prednost. Eno od njenih vodil je trajnost, med prvimi je vstopila v bolj trajnostne in do okolja ter ljudi odgovornejše izdelan tekstil. Trideset let praznuje njena blagovna znamka. S svojo predanostjo in zavedanjem o potrebah trga po kakovostni moški modi in obleki je leta 1994 zagnala lastno blagovno znamko. Z minimalističnimi in vsestranskimi dizajni je revolucionirala slovensko modo, postala del slovenske oblačilne dediščine. Njena zavezanost etiki v poslovnih odnosih je bila odločilna za preživetje in rast tudi v obdobju ko so se številna tekstilna podjetja zapirala. Spominja se, kako se je čez noč trg razpolovil. Njena odločitev, da bo nadaljevala, je v celoti spremenila platformo podjetja.
Treba je bilo zožiti poslovanje. Se specializirati. Meni je pomembno, da nisem razpršena. Potrebujem fokus. Najti širino znotraj tega, je zame izziv. In da se, kar je zanimivo.
»Obleka ne more narediti človeka, to se mi zdi premočno. Obleka vseeno nima takšnega vpliva. Mislim, da mora imeti človek že sam po sebi neko držo, karakter, da lahko potem to izrazi ali poudari skozi obleko. Če nima vrednot, mu jih žal tudi obleka ne more dati. Z obleko lahko pridobi pozornost, zgradila pa ga ne bo kot človeka v polnem pomenu te besede.«
»Žal večini ljudi trendi in cene narekujejo izbor. Vse skupaj je danes žal na kvantiteti in ne na kakovosti. Tudi mladi si raje kupijo pet majic kot eno, ki je za nošnjo prijetnejša in ki »boža« kožo. To bi morali veliko bolj izpostavljati, ker z obleko kažemo tudi svoje vrednote. Manj je več, ne samo v smislu barv in vzorcev, tudi v količinskem smislu je manj več. Na koncu prihranimo, ko smo za oblačilo na začetku odšteli več, a ga nosili dolgo časa. To vpliva na mnoga področja življenj, smo vzor naslednjim generacijam, to je velika tema.«
Ko sem bila mlajša sem seveda imela ideje, večje, močnejše, tudi po tujih trgih, željo se pokazati. Bili so poizkusi, a izkušnje ne dobre.
»Delala sem kalkulacije, koliko sem dobila za vloženo energijo. Rezultat ni bil v prid moje energije. Počutje mi je bilo pomembno in žal sem ugotovila, da vložim preveč za majhen rezultat. Nisem želela delati samo za modno pisto, ko potem kolekcija obstane v skladišču ali na smetišču. Vedno sem zato iskala mejo, do kod grem lahko z estetiko, da še ohranim produkt, ki je nosljiv.«
»Svoboda je v minimalizmu. Obleka je tudi naš tihi govor, z njo sporočamo marsikaj o sebi, svojih načelih, kažemo tudi, koliko časa smo porabili za izbor in urejanje. Če imamo dober izbor, s tem prihranimo čas še za kaj drugega, meni se to zdi pomembno. Zato je začetni premislek ob nakupu zelo dragocen. Dober izbor oblačil postane naša druga koža, v katerih se odlično počutimo in jih nosimo dolgo časa. Na področju tekstila so se zgodile velike spremembe. Danes morajo biti proizvodnje tkanin celostne, izpolnjevati morajo številne kriterije in zaveze, ki zmanjšujejo obremenitve na okolje. V osnovi velja, da se v neki tkanini počutimo dobro, mora biti naravnega deleža v njej vsaj trideset odstotkov, kar še omogoča dihanje in nas ne zapre.«
»Obleka je naš podpis. Mediji - in toliko jih je, vemo, da močno vplivajo. Vpijejo o tem, koliko boljši bi morali biti. Vsak se nekoliko podvrže temu. Pritisk je močan. Dobro je izoblikovati svoj stil, v katerem se dobro počutimo in se z njim lahko poistovetimo.«
Za življenje
Z nami je bil diakon in logoterapevt Matic Vidic, govoril je o tem, kako najbolje izkoristiti počitniški čas.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 02. julij 2025 ob 05-ih
Sol in luč
V tokratni oddaji Sol in luč smo predstavili knjigo z naslovom Duhodnevnik, ki ga je, po navdihu dnevniških zapisov duhovnika in eksorcista, Marijana Arharja, sestavila in napisala Helena Reberc. Lahko bi rekli, da je nekakšen delovni zvezek, duhovni dnevnik s spodbudami, razmišljanji in prostorom za zapisovanje. Izšel je pri Založbi Emanuel.
Naš gost
Prof. dr. Marija Strojnik (Scholl) razvija tehnike optičnega inženiringa, vključno z infrardečimi in interferometričnimi metodami v podporo rešitvam različnih izzivov. Eden izmed teh je predlog za iskanje planetov zunaj našega sončnega sistema. Je prva ženska, ki je doktorirala na Fakulteti za optično znanost Univerze v Arizoni. Magistrirala je iz fizike, optike in inženiringa. Je častna članica več organizacij, od letos tudi Inženirske akademije Slovenije. Prejela je nagrado za zasnovo, implementacijo in demonstracijo avtonomne tehnike za inteligentno optično navigacijo, ki je bila prvič uporabljena pri Nasini misiji na Saturn. Letos je prejela Richardsonove medalje za inženirske dosežke ameriškega optičnega društva. Bila je urednica znanstvenih revij. Je članica Mehiške akademije znanosti in umetnosti ter zaslužna mehiška narodna znanstvenica.
Spoznanje več, predsodek manj
Gosta oddaje Spoznanje več, predsodek manj, sta bila zgodovinarja mlajše generacije dr. Renato Podbersič mlajši in dr. Helena Jaklitsch. Ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev, smo komentirali obeležitev teh dogodkov, se dotaknili pobude pokopa nepokopanih žrtev revolucije in omenili tudi nekatere izstopajoče dogodke, ki dajejo upanje za prihodnost.
Kulturni utrinki
Gorenjski muzej in Galerija Prešernovih nagrajencev sta pripravila razstavo zamejskega Slovenca, nagrajenca Prešernovega sklada akademskega slikarja Valentina Omana. Ob razstavi z naslovom Tišina, ki pušča sledi, je izšla tudi bogata monografija, kjer se avtorju pridružujejo pesniški glasovi njegovih koroških rojakov, svoje poglede pa so prispevali tudi likovni kritiki, sopotniki in občudovalci njegovega dela. Razstavo naj je predstavil vodja galerije Prešernovih nagrajencev mag Marko Arnež.
Komentar Domovina.je
Po izkušnjah s trenutnim slovenskim premierjem vemo, da je količina laži, ki bruhajo iz njega, sorazmerna s težavami, v katerih se znajde. Večja je težava, bolj laže in zavaja javnost. S podpisom zaveze Slovenije na vrhu Nata za dvig izdatkov za obrambo na pet odstotkov BDP se je pred levo usmerjenimi slovenskimi volivci znašel v velikih težavah. Skladno s tem je v preteklih dneh ustvaril enormno količino laži.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Življenje išče pot
Med nami živi vsaj gluhih 1200 oseb, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik. Staršem gluhih otrok pa je v pomoč tudi evropski projekt Silence/Tišina, kjer je na voljo veliko informacij o usposabljanju otroka za vsestranski razvoj. Gluha učiteljica mag. Petra Rezar je pojasnila tudi manj pozitivne strani polževega vsadka.