Belokranjski vinarji so sredi aprila 2025 v Ljubljani pripravili edinstveni dogodek, namenjen poslovnim partnerjem vinarjev in predstavnikom medijev, na katerem so predstavili bogastvo in raznolikost belokranjskih vin s poudarkom na sorti modra frankinja. Revijo je organiziral Razvojno informacijski center Bela krajina v sodelovanju z devetimi belokranjskimi vinarji – Vinska klet Metlika, Vinska klet Šuklje, Vina Škof, Vinska klet Prus, Vinska klet Hoznar, Vinska klet Malnarič, Penine Simonič, Hiša vina Pečarič ter Vina Dolc. Degustacijo je strokovno vodil priznani enolog in vinski poznavalec Dušan Brejc, ki je z obiskovalci delil dragocen vpogled v posebnosti pridelave in značilnosti modre frankinje ter poskrbel za poglobljeno in zanimivo vinsko izkušnjo. Po uradnem delu se je dogodek nadaljeval z druženjem ob izbranih belokranjskih kulinaričnih dobrotah in izvrstnem vinu ter glasbi, kar je omogočilo neformalno povezovanje ter izmenjavo mnenj in idej v sproščenem ambientu. Revija belokranjskih modrih frankinj je dokazala, da gre za edinstven dogodek, poklon vinski dediščini Bele krajine ter dragoceno priložnost za krepitev vezi med stroko, mediji in poslovnim svetom. Dogodek so v sodelovanju z vinarji omogočile Občina Črnomelj, Metlika in Semič.
Belokranjski vinarji so sredi aprila 2025 v Ljubljani pripravili edinstveni dogodek, namenjen poslovnim partnerjem vinarjev in predstavnikom medijev, na katerem so predstavili bogastvo in raznolikost belokranjskih vin s poudarkom na sorti modra frankinja. Revijo je organiziral Razvojno informacijski center Bela krajina v sodelovanju z devetimi belokranjskimi vinarji – Vinska klet Metlika, Vinska klet Šuklje, Vina Škof, Vinska klet Prus, Vinska klet Hoznar, Vinska klet Malnarič, Penine Simonič, Hiša vina Pečarič ter Vina Dolc. Degustacijo je strokovno vodil priznani enolog in vinski poznavalec Dušan Brejc, ki je z obiskovalci delil dragocen vpogled v posebnosti pridelave in značilnosti modre frankinje ter poskrbel za poglobljeno in zanimivo vinsko izkušnjo. Po uradnem delu se je dogodek nadaljeval z druženjem ob izbranih belokranjskih kulinaričnih dobrotah in izvrstnem vinu ter glasbi, kar je omogočilo neformalno povezovanje ter izmenjavo mnenj in idej v sproščenem ambientu. Revija belokranjskih modrih frankinj je dokazala, da gre za edinstven dogodek, poklon vinski dediščini Bele krajine ter dragoceno priložnost za krepitev vezi med stroko, mediji in poslovnim svetom. Dogodek so v sodelovanju z vinarji omogočile Občina Črnomelj, Metlika in Semič.
Belokranjski vinarji so sredi aprila 2025 v Ljubljani pripravili edinstveni dogodek, namenjen poslovnim partnerjem vinarjev in predstavnikom medijev, na katerem so predstavili bogastvo in raznolikost belokranjskih vin s poudarkom na sorti modra frankinja. Revijo je organiziral Razvojno informacijski center Bela krajina v sodelovanju z devetimi belokranjskimi vinarji – Vinska klet Metlika, Vinska klet Šuklje, Vina Škof, Vinska klet Prus, Vinska klet Hoznar, Vinska klet Malnarič, Penine Simonič, Hiša vina Pečarič ter Vina Dolc. Degustacijo je strokovno vodil priznani enolog in vinski poznavalec Dušan Brejc, ki je z obiskovalci delil dragocen vpogled v posebnosti pridelave in značilnosti modre frankinje ter poskrbel za poglobljeno in zanimivo vinsko izkušnjo. Po uradnem delu se je dogodek nadaljeval z druženjem ob izbranih belokranjskih kulinaričnih dobrotah in izvrstnem vinu ter glasbi, kar je omogočilo neformalno povezovanje ter izmenjavo mnenj in idej v sproščenem ambientu. Revija belokranjskih modrih frankinj je dokazala, da gre za edinstven dogodek, poklon vinski dediščini Bele krajine ter dragoceno priložnost za krepitev vezi med stroko, mediji in poslovnim svetom. Dogodek so v sodelovanju z vinarji omogočile Občina Črnomelj, Metlika in Semič.
Ni meje za dobre ideje
Zavod za spodbujanje podjetnosti mladih je na Gospodarski zbornici Slovenije prejšnji teden pripravil dogodek s predstavitvijo navdihujočih dosežkov mladih podjetnikov. Za Podjetje leta pa izbrali dijaško podjetje Sound & Round s Šolskega centra Škofja Loka – Srednje šole za lesarstvo. naši sogovorniki so bili dijaki, ki predstavljajo podjetje, Ažbe Jereb, Tobija Štalec, Jan Bernik in Matic Demšar.
Ni meje za dobre ideje
Zavod za spodbujanje podjetnosti mladih je na Gospodarski zbornici Slovenije prejšnji teden pripravil dogodek s predstavitvijo navdihujočih dosežkov mladih podjetnikov. Za Podjetje leta pa izbrali dijaško podjetje Sound & Round s Šolskega centra Škofja Loka – Srednje šole za lesarstvo. naši sogovorniki so bili dijaki, ki predstavljajo podjetje, Ažbe Jereb, Tobija Štalec, Jan Bernik in Matic Demšar.
Ni meje za dobre ideje
Na enem od dogodkov Andragoškega centra smo srečali Bernarda Šutića, ki je v sklopu Orehovega gaja vodil projekt Čopič. Orehov gaj je prijeten, zelen in domač prostor v predmestju naše prestolnice. Z omenjenim projektom ljudem omogočijo vstop v ustvarjalnost in jih spodbudijo, da izstopijo iz cone ponavljajočega.
Ni meje za dobre ideje
Na enem od dogodkov Andragoškega centra smo srečali Bernarda Šutića, ki je v sklopu Orehovega gaja vodil projekt Čopič. Orehov gaj je prijeten, zelen in domač prostor v predmestju naše prestolnice. Z omenjenim projektom ljudem omogočijo vstop v ustvarjalnost in jih spodbudijo, da izstopijo iz cone ponavljajočega.
Ni meje za dobre ideje
V Sloveniji je zaživel inovativni pilotni reaktor za razogljičenje industrije. Z vodjo projekta na Centru odličnosti nizkoogljične tehnologije, ki deluje v sklopu Kemijskega inštituta, dr. Miho Grilcem, se je pogovarjal Blaž Lesnik.
Ni meje za dobre ideje
V Sloveniji je zaživel inovativni pilotni reaktor za razogljičenje industrije. Z vodjo projekta na Centru odličnosti nizkoogljične tehnologije, ki deluje v sklopu Kemijskega inštituta, dr. Miho Grilcem, se je pogovarjal Blaž Lesnik.
Ni meje za dobre ideje
Spanje je zelo pomembno. Vse bolj se uveljavljajo posamezniku prilagojena ležišča. Pri iskanju pravega so vključili tudi umetno inteligenco.
Ni meje za dobre ideje
Spanje je zelo pomembno. Vse bolj se uveljavljajo posamezniku prilagojena ležišča. Pri iskanju pravega so vključili tudi umetno inteligenco.
Ni meje za dobre ideje
Hranozavest je nov izraz, ki ga pobudniki Slovenskega dneva brez zavržene hrane, ki ga obeležujemo 24. aprila, skušajo vpisati v Slovar knjižnega jezika, predvsem pa približati javnosti za večjo osveščenost o pomenu odgovorne rabe hrane. Eva Pečovnik z Lidla Slovenija bo sogovornica.
Ni meje za dobre ideje
Hranozavest je nov izraz, ki ga pobudniki Slovenskega dneva brez zavržene hrane, ki ga obeležujemo 24. aprila, skušajo vpisati v Slovar knjižnega jezika, predvsem pa približati javnosti za večjo osveščenost o pomenu odgovorne rabe hrane. Eva Pečovnik z Lidla Slovenija bo sogovornica.
Ni meje za dobre ideje
Vera je ključna tudi pri vzgoji in spodbujanju otrok, mladih. Če verjamemo vanje, v smisel njihovega življenja, to odpira zaupanje in lahko se rodijo bogati sadovi. Vsak otrok na svet prinaša nekaj novega, dragocenega. Razumeti, jih slišati, predvsem pa ljubiti, je bilo eno od osnovnih sporočil Mednarodnega posveta Skrivni svet avtizma, ki se je desetega aprila odvijal na Akademiji za glasbo. Pogovarjali smo se z glavno predavateljico dr. Katarino Lio Kompan Erzar.
Ni meje za dobre ideje
Vera je ključna tudi pri vzgoji in spodbujanju otrok, mladih. Če verjamemo vanje, v smisel njihovega življenja, to odpira zaupanje in lahko se rodijo bogati sadovi. Vsak otrok na svet prinaša nekaj novega, dragocenega. Razumeti, jih slišati, predvsem pa ljubiti, je bilo eno od osnovnih sporočil Mednarodnega posveta Skrivni svet avtizma, ki se je desetega aprila odvijal na Akademiji za glasbo. Pogovarjali smo se z glavno predavateljico dr. Katarino Lio Kompan Erzar.
Ni meje za dobre ideje
O ajdi smo se pogovarjali z Natašo in Antonom Rangus iz mlina Rangus. Predstavili smo zelo staro sorto ajde, ki ima odlične sestavine. Za produkt Tatarska ajdova kaša sta prejela tudi priznanje Inovacija desetletja.
Ni meje za dobre ideje
O ajdi smo se pogovarjali z Natašo in Antonom Rangus iz mlina Rangus. Predstavili smo zelo staro sorto ajde, ki ima odlične sestavine. Za produkt Tatarska ajdova kaša sta prejela tudi priznanje Inovacija desetletja.
Moja zgodba
Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila v oddaji Moja zgodba na sporedu tretja oddaja v nizu. V njej ste slišali predavanji dr. Željka Oseta, ki je predstavil štiri življenjske zgodbe povezane s procesi in Narodno in univerzitetno knjižnico. Dvakratni doktor Igor Grdina pa se je »dotaknil« zgodbe Branka Diehla v spominih dr. Vladimirja Kresnika.
Doživetja narave
Svoje navdušenje nad Stvarstvom in njegovim varovanjem so delili člani skupine Laudato si, ki se je pred desetimi leti oblikovala v Dravljah v Ljubljani. Alenka Bahovec, Jurij Dobravec, Anton Lesnik, Katarina Novak in Ana Pavlek so povedali, kako razumejo ekološko spreobrnjenje in kakšno moč ima v dobi zelenega prehoda.
Za življenje
V oddaji Za življenje je bila z nami prof. dr. Andreja Poljanec, govorila je o pogledih na kaznovanje otrok in mladostnikov.
Spoznanje več, predsodek manj
Čas je bil za novo spoznanje in odganjanje predsodkov. Na aktualni utrip doma in v svetu smo pogledali v pogovoru s p. Brankom Cestnikom. Spregovorili smo tudi o izvolitvi novega papeža in o njegovih prvih korakih, smernicah, ki si jih je zadal.
Kmetijska oddaja
Sredi marca sta poslanca koalicijskih Gibanja Svoboda in SD v Državni zbor vložila predlog novele o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, katere glavna sprememba je ukinitev obveznega članstva v zbornici tako za pravne kot fizične osebe. Poslanci so ga po četrtkovi prvi obravnavi pospremili v nadaljno obravnavo. V prvem delu oddaje ste slišali odzive politike in stroke na predlog novele, v drugem delu pa še nekaj aktualnih novic s področja kmetijstva.
Ritem srca
Prisluhnili smo nekaterim glasbenim novostim zadnjih tednov v katerih so bili z nami: Tenth Avenue North, Phil Wickham, Benjamin Hastings in Cory Asbury.
V oddaji smo slišali:
Petkov večer
Oddajo Petkov večer sta tokrat pripravila mlada kolega Jakob Turk in Andraž Mihalič, ki sta se na preteklem festivalu sodobne krščanske glasbe Ritem srca z mikrofonom podala med udeležence in obiskovalce.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Doživetja narave
Svoje navdušenje nad Stvarstvom in njegovim varovanjem so delili člani skupine Laudato si, ki se je pred desetimi leti oblikovala v Dravljah v Ljubljani. Alenka Bahovec, Jurij Dobravec, Anton Lesnik, Katarina Novak in Ana Pavlek so povedali, kako razumejo ekološko spreobrnjenje in kakšno moč ima v dobi zelenega prehoda.