Is podcast
Še nekaj dni dni nas loči od letošnjega Tedna karitas, ki nas vabi k premisleku o našem odnosu do ubogih med nami. Geslo Poti do srca nam prikliče v spomin podobo dveh oseb, ki ju poveže iskrena naklonjenost in dobrota. Zato smo strokovno sodelavko Slovenske karitas Mojce Kepic vprašali, kako se pripravljajo na sveto leto 2025 in na kaj so ponosni pri svojem delu, ki ga brez darovalcev ne bi mogli opravljati.
Še nekaj dni dni nas loči od letošnjega Tedna karitas, ki nas vabi k premisleku o našem odnosu do ubogih med nami. Geslo Poti do srca nam prikliče v spomin podobo dveh oseb, ki ju poveže iskrena naklonjenost in dobrota. Zato smo strokovno sodelavko Slovenske karitas Mojce Kepic vprašali, kako se pripravljajo na sveto leto 2025 in na kaj so ponosni pri svojem delu, ki ga brez darovalcev ne bi mogli opravljati.
Še nekaj dni dni nas loči od letošnjega Tedna karitas, ki nas vabi k premisleku o našem odnosu do ubogih med nami. Geslo Poti do srca nam prikliče v spomin podobo dveh oseb, ki ju poveže iskrena naklonjenost in dobrota. Zato smo strokovno sodelavko Slovenske karitas Mojce Kepic vprašali, kako se pripravljajo na sveto leto 2025 in na kaj so ponosni pri svojem delu, ki ga brez darovalcev ne bi mogli opravljati.
Naša gosta v rubriki Življenje išče pot sta bila ravnatelj montessori vrtca Rahela iz Preske pri Medvodah Matevž Vidmar in vzgojiteljica v jasličnem oddelku Elizabeta Milunič. Zanimalo nas je namreč, kako so so izpeljali projekt na temo hvaležnosti, opisala prednosti v ponudbi tega vrtca in liturgično vzgojo otrok ob večjih praznikih.
Naša gosta v rubriki Življenje išče pot sta bila ravnatelj montessori vrtca Rahela iz Preske pri Medvodah Matevž Vidmar in vzgojiteljica v jasličnem oddelku Elizabeta Milunič. Zanimalo nas je namreč, kako so so izpeljali projekt na temo hvaležnosti, opisala prednosti v ponudbi tega vrtca in liturgično vzgojo otrok ob večjih praznikih.
Mesec november ima po tradiciji barvo hvaležnosti, kar v cerkvah pokažemo na zahvalno nedeljo, ko prinesemo sadove zemlje Bogu v zahvalo in nam v veselje, da imamo hrano. Zato smo govorili o tej drži človeka – o hvaležnosti, ki krepi naše odnose in skupnosti in dobrodejno vpliva na naše celostno zdravje. Tega se zavedajo tudi v Rahelinem Montessori vrtcu v župniji Preska. Vzgojiteljica Elizabeta Milunić nam je povedala, kako to držo krepijo že v jaslih.
Mesec november ima po tradiciji barvo hvaležnosti, kar v cerkvah pokažemo na zahvalno nedeljo, ko prinesemo sadove zemlje Bogu v zahvalo in nam v veselje, da imamo hrano. Zato smo govorili o tej drži človeka – o hvaležnosti, ki krepi naše odnose in skupnosti in dobrodejno vpliva na naše celostno zdravje. Tega se zavedajo tudi v Rahelinem Montessori vrtcu v župniji Preska. Vzgojiteljica Elizabeta Milunić nam je povedala, kako to držo krepijo že v jaslih.
Pred Svetovnim dnevom ubogih smo predstavili Društvo Malteška pomoč. V javnosti smo ga spoznali jeseni leta 2015, ko so našo državo prehajali tisoči migrantov in so jim člani Društva nudili podporo v Dobovi. Danes nudijo pomoč na več področjih. Naš gost je bil predsednik Društva Malteška pomoč Roman Vučajnk.
Pred Svetovnim dnevom ubogih smo predstavili Društvo Malteška pomoč. V javnosti smo ga spoznali jeseni leta 2015, ko so našo državo prehajali tisoči migrantov in so jim člani Društva nudili podporo v Dobovi. Danes nudijo pomoč na več področjih. Naš gost je bil predsednik Društva Malteška pomoč Roman Vučajnk.
V tednu pred Svetovnim dnevom ubogih smo gostili članico Društva Vincencijeva zveza dobrote in strokovno sodelavko Dnevnega centra za brezdomce Urško Smerkolj. Z nami je podelila njihovo delovanje v korist brezdomcev, starejših, zanemarjenih otrok in družin.
V tednu pred Svetovnim dnevom ubogih smo gostili članico Društva Vincencijeva zveza dobrote in strokovno sodelavko Dnevnega centra za brezdomce Urško Smerkolj. Z nami je podelila njihovo delovanje v korist brezdomcev, starejših, zanemarjenih otrok in družin.
Govorili smo o mladih, ki jim je mar za starejše. To so prostovoljci Mlade karitas in ena od njih je Nika Kržišnik. Med epidemijo COVID-19 je bila ena izmed vodij projekta “Pismo za lepši dan,” ki je zbiral ročno napisana pisma za starejše. Letos je prejela državno priznanje za svoje izjemne dosežke na področju prostovoljstva. K pisanju pisem za osamljene ali nepokretne starejše vabijo tudi letos. Kako jih napisati in kam jih poslati? Kako prijaviti prejemnike teh simpatičnih pisem?
Govorili smo o mladih, ki jim je mar za starejše. To so prostovoljci Mlade karitas in ena od njih je Nika Kržišnik. Med epidemijo COVID-19 je bila ena izmed vodij projekta “Pismo za lepši dan,” ki je zbiral ročno napisana pisma za starejše. Letos je prejela državno priznanje za svoje izjemne dosežke na področju prostovoljstva. K pisanju pisem za osamljene ali nepokretne starejše vabijo tudi letos. Kako jih napisati in kam jih poslati? Kako prijaviti prejemnike teh simpatičnih pisem?
Dotaknili smo se nasilja nad starejšimi, o katerem se dolgo sploh ni govorilo, saj gre za sivo polje neodkritega in zamolčanega nasilja. Starejši namreč o tem, da doživljajo nasilje s strani lastnih otrok, vnukov ali pa negovalcev, zaposlenih v zdravstvu, socialnem varstvu, zelo težko spregovorijo. Ker je bil mesec oktober še posebej namenjen starejšim, smo slišali del pogovora z članico Delovne skupine za nenasilje dipl. m.s. Darinko Klemenc.
Dotaknili smo se nasilja nad starejšimi, o katerem se dolgo sploh ni govorilo, saj gre za sivo polje neodkritega in zamolčanega nasilja. Starejši namreč o tem, da doživljajo nasilje s strani lastnih otrok, vnukov ali pa negovalcev, zaposlenih v zdravstvu, socialnem varstvu, zelo težko spregovorijo. Ker je bil mesec oktober še posebej namenjen starejšim, smo slišali del pogovora z članico Delovne skupine za nenasilje dipl. m.s. Darinko Klemenc.
Najpogostejši vzroki za razvoj duševnih težav na delovnem mestu so težave pri usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja ter nasilje in nadlegovanje na delovnem mestu t.i. mobing. O tem so oktobra med drugim govorili tudi člani in sodelavci združenja Ozara Slovenija . Tokrat smo prisluhnili psihiatru dr. Juriju Bonu, ki dela na Centru za klinično psihiatrijo Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.
Najpogostejši vzroki za razvoj duševnih težav na delovnem mestu so težave pri usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja ter nasilje in nadlegovanje na delovnem mestu t.i. mobing. O tem so oktobra med drugim govorili tudi člani in sodelavci združenja Ozara Slovenija . Tokrat smo prisluhnili psihiatru dr. Juriju Bonu, ki dela na Centru za klinično psihiatrijo Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.
Življenje pred nas postavlja številne izzive in ovire. Marsičesa ne razumemo. Iščemo, a ne najdemo odgovorov na vprašanja in potrebe nas in naših bližnjih. Kam naj se obrnem in koga naj pokličem? Včasih je potrebno slišati samo droben namig in že se nam pokaže naslednji korak. In ta rubrika želi biti prav to - kažipot življenja. Naši sogovorniki so različni, teme pa življenjske: od vzgoje do modrosti staranja, od skrbi za zdravje do lajšanja bolezni, od kupovanja primernih daril do pospravljanja stanovanja. Saj smo vendarle skupaj na poti in si lahko pomagamo med seboj. Četudi le po radijskih valovih.
Naš gost je bil frančiškan in župnik na Viču v Ljubljani p. Pepi Lebreht, ki je 14 let preživel v misijonih v Afriki – v Beninu in Togu. V razumevanju nekaterih gre pri misijonskem poslanstvu katoliške Cerkve zgolj za vprašanje vpliva, moči in denarja. Slišali smo, kako na to gleda naš gost in ga vprašali, ali so misijonarji v klasičnem smislu sploh še potrebni v današnjem globaliziranem svetu, kjer so informacije dostopne na vsakem koraku. Po drugi strani nismo mogli mimo aktualnega misijonskega izziva na Stari celini, ki izgublja svojo krščansko identiteto.
OMD plačila ne bodo več obdavčena, povabili smo na 39. posvet Javne službe kmetijskega svetovanja, ob 130 letnici Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor pa smo se o izzivih delovanja pogovarjali z direktorico mag. Ireno Leonido Kropf.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 22. november 2024 ob 05-ih
V oddaji Moja zgodba smo objavili tri prispevke z znanstvenega posveta ob sto letnici rojstva Alojza Rebule, ki so ga konec oktobra pripravili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Slišali smo podpredsednika SAZU Marka Snoja, misleca in publicista Vinka Ošlaka ter literarnega zgodovinarja Janka Kosa.
V Ljubljani so prvič v celoti predstavili program Evropske prestolnice kulture Novi Gorici in Gorici, ki bo ponudil približno 400 dogodkov uradnega programa in še enkrat toliko spremljevalnega programa. O tem so spregovorili organizatorji. V drugem delu pa še o 30 letnici delovanja veteranske folklorne skupine Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc iz Ljubljane, ki pripravlja koncert v soboto, 23. novembra ob 19.30, v dvorani Antonovega doma na Viču v Ljubljani.
V prihodnjem tednu bo teden Karitasa. Geslo letošnjega leta je Poti do srca. Ker gre za sporočilo Karitasa, najprej pomislimo na srca teh, ki so v potrebi in potrebujejo pomoč. Vendar se mi zdi, da se je enako pomembno ozreti na lastna srca. Srce darovalca in srce tega, ki dar potrebuje.
Komentar je pripravil sociolog dr. Igor Bahovec.
Ker se dan vztrajno krajša, smo nekaj besed namenili hoji v temi. V drugem delu pa smo se spet usedli na spining kolo. Polona Gosar je povedala, koliko gibanja potrebujemo, zakaj sploh trenirati, na kakšen način določimo točko pripravljenosti in kako zastavimo cilje.