Is podcast
Stalni diakon Matic Vidic ni le romski misijonar in logoterapevt. Predvsem je kristjan, ki je našel osebno vero, ki se je ne sramuje več. Zaupal nam je, kako se je to zgodilo, in kakšne načrte ima s svojim t.i. Talk show - O moji veri.
Stalni diakon Matic Vidic ni le romski misijonar in logoterapevt. Predvsem je kristjan, ki je našel osebno vero, ki se je ne sramuje več. Zaupal nam je, kako se je to zgodilo, in kakšne načrte ima s svojim t.i. Talk show - O moji veri.
Stalni diakon Matic Vidic ni le romski misijonar in logoterapevt. Predvsem je kristjan, ki je našel osebno vero, ki se je ne sramuje več. Zaupal nam je, kako se je to zgodilo, in kakšne načrte ima s svojim t.i. Talk show - O moji veri.
Sveto leto 2025 se ne bo dogajalo samo v Rimu, temveč po vseh krajevnih Cerkvah, saj so škofje določili svetoletne cerkve v vsaki škofiji. Zunanje znamenje jubileja so vrata, ki so zelo močan simbol. Skozi vrata namreč vstopimo v nek drug prostor, lahko bi rekli, v novo življenje. Ko se zaporniku odprejo vrata, je to zares poseben občutek in resničnost, ki daje nove možnosti. Sveta vrata bodo samo v Rimu in sicer ne le štiri temveč kar pet, pove narodna delegatka za sveto leto s. Božena Kutnar, saj bodo peta letos v rimskem zaporu Rebibbia.
Sveto leto 2025 se ne bo dogajalo samo v Rimu, temveč po vseh krajevnih Cerkvah, saj so škofje določili svetoletne cerkve v vsaki škofiji. Zunanje znamenje jubileja so vrata, ki so zelo močan simbol. Skozi vrata namreč vstopimo v nek drug prostor, lahko bi rekli, v novo življenje. Ko se zaporniku odprejo vrata, je to zares poseben občutek in resničnost, ki daje nove možnosti. Sveta vrata bodo samo v Rimu in sicer ne le štiri temveč kar pet, pove narodna delegatka za sveto leto s. Božena Kutnar, saj bodo peta letos v rimskem zaporu Rebibbia.
Govorili smo o svetem letu ali jubileju 2025 in sicer o tem, kaj pomeni krepost upanja. Kako nam pomaga v najbolj obupnih in težkih okoliščinah življenja? Žal vemo, da prav v času preizkušnje obstaja možnost, da se zapremo vase in obupamo. Več o duhovni moči upanja in potrpežljivosti ter vsebini papeževe spodbude, nam je povedala narodna delegatka za sveto leto s. Božena Kutnar.
Govorili smo o svetem letu ali jubileju 2025 in sicer o tem, kaj pomeni krepost upanja. Kako nam pomaga v najbolj obupnih in težkih okoliščinah življenja? Žal vemo, da prav v času preizkušnje obstaja možnost, da se zapremo vase in obupamo. Več o duhovni moči upanja in potrpežljivosti ter vsebini papeževe spodbude, nam je povedala narodna delegatka za sveto leto s. Božena Kutnar.
Danes je praznik Marije s čudodelno svetinjo. Tisto svetinjo, o kateri je usmiljenka sv. Katarina Laboure v Parizu dobila sporočilo v svojem duhovnem videnju, naj jo da izdelati, saj bo Marija tistim, ki jo v veri nosijo, izprosila velike milosti od Boga. Zelo otipljive izkušnje imajo naše sestre usmiljenke in Marijine sestre, še posebej tiste, ki so v Ukrajini. Tokrat je bil naš gost lazarist g. Borut Pohar, ki kje podal nekaj pojasnil in primerov spreobrnjenja.
Danes je praznik Marije s čudodelno svetinjo. Tisto svetinjo, o kateri je usmiljenka sv. Katarina Laboure v Parizu dobila sporočilo v svojem duhovnem videnju, naj jo da izdelati, saj bo Marija tistim, ki jo v veri nosijo, izprosila velike milosti od Boga. Zelo otipljive izkušnje imajo naše sestre usmiljenke in Marijine sestre, še posebej tiste, ki so v Ukrajini. Tokrat je bil naš gost lazarist g. Borut Pohar, ki kje podal nekaj pojasnil in primerov spreobrnjenja.
Le še slab mesec nas loči od začetka rednega svetega leta 2025, saj bo papež Frančišek na sveti večer, 24. decembra odprl sveta vrata bazilike sv. Petra, sledilo bo odprtje še drugih svetih vrat. Glede na to, da so to edina uradna sveta vrata, nas seveda zanima, ko bo to odprtje odmevalo po krajevnih Cerkvah. To in še kaj drugega je povedala s. Božena Kutnar, ki je slovenska narodna delegatka za Jubilej 2025.
Le še slab mesec nas loči od začetka rednega svetega leta 2025, saj bo papež Frančišek na sveti večer, 24. decembra odprl sveta vrata bazilike sv. Petra, sledilo bo odprtje še drugih svetih vrat. Glede na to, da so to edina uradna sveta vrata, nas seveda zanima, ko bo to odprtje odmevalo po krajevnih Cerkvah. To in še kaj drugega je povedala s. Božena Kutnar, ki je slovenska narodna delegatka za Jubilej 2025.
Še nekaj dni dni nas loči od letošnjega Tedna karitas, ki nas vabi k premisleku o našem odnosu do ubogih med nami. Geslo Poti do srca nam prikliče v spomin podobo dveh oseb, ki ju poveže iskrena naklonjenost in dobrota. Zato smo strokovno sodelavko Slovenske karitas Mojce Kepic vprašali, kako se pripravljajo na sveto leto 2025 in na kaj so ponosni pri svojem delu, ki ga brez darovalcev ne bi mogli opravljati.
Še nekaj dni dni nas loči od letošnjega Tedna karitas, ki nas vabi k premisleku o našem odnosu do ubogih med nami. Geslo Poti do srca nam prikliče v spomin podobo dveh oseb, ki ju poveže iskrena naklonjenost in dobrota. Zato smo strokovno sodelavko Slovenske karitas Mojce Kepic vprašali, kako se pripravljajo na sveto leto 2025 in na kaj so ponosni pri svojem delu, ki ga brez darovalcev ne bi mogli opravljati.
Naša gosta v rubriki Življenje išče pot sta bila ravnatelj montessori vrtca Rahela iz Preske pri Medvodah Matevž Vidmar in vzgojiteljica v jasličnem oddelku Elizabeta Milunič. Zanimalo nas je namreč, kako so so izpeljali projekt na temo hvaležnosti, opisala prednosti v ponudbi tega vrtca in liturgično vzgojo otrok ob večjih praznikih.
Naša gosta v rubriki Življenje išče pot sta bila ravnatelj montessori vrtca Rahela iz Preske pri Medvodah Matevž Vidmar in vzgojiteljica v jasličnem oddelku Elizabeta Milunič. Zanimalo nas je namreč, kako so so izpeljali projekt na temo hvaležnosti, opisala prednosti v ponudbi tega vrtca in liturgično vzgojo otrok ob večjih praznikih.
Mesec november ima po tradiciji barvo hvaležnosti, kar v cerkvah pokažemo na zahvalno nedeljo, ko prinesemo sadove zemlje Bogu v zahvalo in nam v veselje, da imamo hrano. Zato smo govorili o tej drži človeka – o hvaležnosti, ki krepi naše odnose in skupnosti in dobrodejno vpliva na naše celostno zdravje. Tega se zavedajo tudi v Rahelinem Montessori vrtcu v župniji Preska. Vzgojiteljica Elizabeta Milunić nam je povedala, kako to držo krepijo že v jaslih.
Mesec november ima po tradiciji barvo hvaležnosti, kar v cerkvah pokažemo na zahvalno nedeljo, ko prinesemo sadove zemlje Bogu v zahvalo in nam v veselje, da imamo hrano. Zato smo govorili o tej drži človeka – o hvaležnosti, ki krepi naše odnose in skupnosti in dobrodejno vpliva na naše celostno zdravje. Tega se zavedajo tudi v Rahelinem Montessori vrtcu v župniji Preska. Vzgojiteljica Elizabeta Milunić nam je povedala, kako to držo krepijo že v jaslih.
Pred Svetovnim dnevom ubogih smo predstavili Društvo Malteška pomoč. V javnosti smo ga spoznali jeseni leta 2015, ko so našo državo prehajali tisoči migrantov in so jim člani Društva nudili podporo v Dobovi. Danes nudijo pomoč na več področjih. Naš gost je bil predsednik Društva Malteška pomoč Roman Vučajnk.
Pred Svetovnim dnevom ubogih smo predstavili Društvo Malteška pomoč. V javnosti smo ga spoznali jeseni leta 2015, ko so našo državo prehajali tisoči migrantov in so jim člani Društva nudili podporo v Dobovi. Danes nudijo pomoč na več področjih. Naš gost je bil predsednik Društva Malteška pomoč Roman Vučajnk.
Življenje pred nas postavlja številne izzive in ovire. Marsičesa ne razumemo. Iščemo, a ne najdemo odgovorov na vprašanja in potrebe nas in naših bližnjih. Kam naj se obrnem in koga naj pokličem? Včasih je potrebno slišati samo droben namig in že se nam pokaže naslednji korak. In ta rubrika želi biti prav to - kažipot življenja. Naši sogovorniki so različni, teme pa življenjske: od vzgoje do modrosti staranja, od skrbi za zdravje do lajšanja bolezni, od kupovanja primernih daril do pospravljanja stanovanja. Saj smo vendarle skupaj na poti in si lahko pomagamo med seboj. Četudi le po radijskih valovih.
Mogoče je prav začetek adventnega časa lahko spodbuda, da si začnemo bolj prizadevati za mir, predvsem v okolju, kjer živimo: doma, s sodelavci, v našem kraju. Čeprav se včasih zdi, kot da živimo v nekem mehurčku, v katerem se nam ne more zgoditi ničesar, se to lahko hitro razblini.
V Trstu v tamkajšnji Peterlinovi dvorani je septembra 2024, potekal znanstveni posvet z naslovom Franc Jeza (1916–1984): pisatelj, publicist in borec za samostojno in demokratično Slovenijo. Ob 40-letnici njegove smrti sta ga pripravila Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. V 2. oddaji s tega posveta ste lahko poslušali prispevke Špele Chomicki (Homicki), Iva Jevnikarja in spomine Draga Štoke.
November je mesec osveščanja o moških boleznih, tudi o raku prostate. Odzivnost moških ni bila vedno dobra, zadnja leta pa zavest o preventivi za ohranjanje dobrega počutja in o spremljanju svojega zdravja- ter s tem povezanih rednih pregledov, pridobiva na pomenu. Mag. Martin Lisec, logoterapevt in psihoterapevt, je spregovoril tudi ob svoji nedavni izkušnji soočanja z boleznijo.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 03. december 2024 ob 05-ih
V Dachau pri Münchnu je konec tedna potekal tradicionalni posvet predstavnikov slovenskih društev, katoliških misij, učiteljev, socialnih delavcev, članov folklornih skupin in pevskih zborov v Nemčiji. Udeležili so se ga rojaki z vseh delov države, obiskala jih je tudi državna sekretarka na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. Program je obsegal delavnice folklore, petja, dramske igre, retorike, pripravili so otroško sekcijo; koristnim informacijam so lahko prisluhnili na predavanjih o zakonodaji; slovenskem jeziku, šolstvu, študiju in pokojnini v Nemčiji oz. Sloveniji. V soboto zvečer so predstavili svoje dejavnosti in usvojena znanja. V nedeljo je bila tudi sveta maša, ki jo je daroval slovenski duhovnik v Münchnu Izidor Pečovnik Dori. »Taki dogodki dokazujejo koliko znanja, koliko izkušenj, koliko dragocene dediščine se je nabralo v slovenskih društvih v Nemčiji. To je res nekaj velikega. Na to ste lahko ponosni,« je poudarila državna sekretarka. Ker je srečanje potekalo v Dachauu, kjer je bilo v koncentracijskem taborišču v času druge svetovne vojne zaprtih kar 1100 Slovenk in Slovencev, mnogi od njih so tam izgubili življenje, je državna sekretarka v spremstvu veleposlanice in generalne konzulke položila venec in se s trenutkom tišine spomnila nanje. Naslednji tovrstni posvet bodo pripravili čez dve leti v okolici Stuttgarta.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
V Dachau pri Münchnu je konec tedna potekal tradicionalni posvet predstavnikov slovenskih društev, katoliških misij, učiteljev, socialnih delavcev, članov folklornih skupin in pevskih zborov v Nemčiji. Udeležili so se ga rojaki z vseh delov države, obiskala jih je tudi državna sekretarka na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. Program je obsegal delavnice folklore, petja, dramske igre, retorike, pripravili so otroško sekcijo; koristnim informacijam so lahko prisluhnili na predavanjih o zakonodaji; slovenskem jeziku, šolstvu, študiju in pokojnini v Nemčiji oz. Sloveniji. V soboto zvečer so predstavili svoje dejavnosti in usvojena znanja. V nedeljo je bila tudi sveta maša, ki jo je daroval slovenski duhovnik v Münchnu Izidor Pečovnik Dori. »Taki dogodki dokazujejo koliko znanja, koliko izkušenj, koliko dragocene dediščine se je nabralo v slovenskih društvih v Nemčiji. To je res nekaj velikega. Na to ste lahko ponosni,« je poudarila državna sekretarka. Ker je srečanje potekalo v Dachauu, kjer je bilo v koncentracijskem taborišču v času druge svetovne vojne zaprtih kar 1100 Slovenk in Slovencev, mnogi od njih so tam izgubili življenje, je državna sekretarka v spremstvu veleposlanice in generalne konzulke položila venec in se s trenutkom tišine spomnila nanje. Naslednji tovrstni posvet bodo pripravili čez dve leti v okolici Stuttgarta.
»Človek je edino bitje, ki je sposobno biti bitje za druge. Samo človek presega samega sebe, kar je temeljno za njegovo človeškost. Iti prek sebe k drugemu in biti za drugega. Človek pa si tudi najbolj od vsega želi, da bi bil srečen. Toda tu se pojavi nevarna past, tisto usodno križišče, kjer novodobni človek velikokrat zgreši smer. Svoboda in odgovornost namreč spadata med najbolj problematične pojme sedanjega časa.« Odlomek kar najbolj povzame knjigo, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji Sol in luč. Njen avtor je profesor doktor Sebastjan Kristovič, ki je reden gost tudi na Radiu Ognjišče v oddaji Za življenje, od koder smo vzeli tudi nekaj odlomkov. Prisluhnite avtorju in njegovi knjigi z naslovom Reševanje krize smisla sodobnega človeka. Izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi.