Is podcast Odločitev za pozornost do starejših v Domovih je stvar srca Is podcast
Odločitev za pozornost do starejših v Domovih je stvar srca

Tokrat smo slišali Klaro Selevšek iz Cerkelj na Gorenjskem, ki je kot osnovnošolka letošnje poletje v veliki meri preživela v Domu starejših Taber. Vprašali smo tudi njeno mamo Alison Selevšek, kako ona vidi to izkušnjo prostovoljstva.

s. Meta Potočnik

duhovnost svetovanje obisk v Domu starejših pomanjkanje kadra medegeneracijski mostovi

2. 11. 2022
Odločitev za pozornost do starejših v Domovih je stvar srca

Tokrat smo slišali Klaro Selevšek iz Cerkelj na Gorenjskem, ki je kot osnovnošolka letošnje poletje v veliki meri preživela v Domu starejših Taber. Vprašali smo tudi njeno mamo Alison Selevšek, kako ona vidi to izkušnjo prostovoljstva.

s. Meta Potočnik

VEČ ...|2. 11. 2022
Odločitev za pozornost do starejših v Domovih je stvar srca

Tokrat smo slišali Klaro Selevšek iz Cerkelj na Gorenjskem, ki je kot osnovnošolka letošnje poletje v veliki meri preživela v Domu starejših Taber. Vprašali smo tudi njeno mamo Alison Selevšek, kako ona vidi to izkušnjo prostovoljstva.

s. Meta Potočnik

duhovnostsvetovanjeobisk v Domu starejšihpomanjkanje kadramedegeneracijski mostovi

Življenje išče pot

VEČ ...|22. 5. 2024
Povejte svojim otrokom resnico o marihuani

Mnogi so danes mnenja, da ni težava, če mladi kadijo travo oz. marihuano. A nekatere raziskave kažejo, da uživanje te učinkovine lahko pušča hude posledice. Med njimi so razne vrste psihoz, nagnjenost k nasilju in samomorilnosti. O tem je spregovoril specializant geštalt terapije doktor Uroš Perko, ki je zaposlen v zavodu Mitikas, kjer nudi pomoč ljudem v stiski po socialno andragoški metodi. Perko večkrat navaja knjigo Alexa Berensona z naslovom: Povejte svojim otrokom: resnica o marihuani, duševnih boleznih in nasilju. 

Povejte svojim otrokom resnico o marihuani

Mnogi so danes mnenja, da ni težava, če mladi kadijo travo oz. marihuano. A nekatere raziskave kažejo, da uživanje te učinkovine lahko pušča hude posledice. Med njimi so razne vrste psihoz, nagnjenost k nasilju in samomorilnosti. O tem je spregovoril specializant geštalt terapije doktor Uroš Perko, ki je zaposlen v zavodu Mitikas, kjer nudi pomoč ljudem v stiski po socialno andragoški metodi. Perko večkrat navaja knjigo Alexa Berensona z naslovom: Povejte svojim otrokom: resnica o marihuani, duševnih boleznih in nasilju. 

Alex Berenson konoplja odvisnost

Življenje išče pot

Povejte svojim otrokom resnico o marihuani

Mnogi so danes mnenja, da ni težava, če mladi kadijo travo oz. marihuano. A nekatere raziskave kažejo, da uživanje te učinkovine lahko pušča hude posledice. Med njimi so razne vrste psihoz, nagnjenost k nasilju in samomorilnosti. O tem je spregovoril specializant geštalt terapije doktor Uroš Perko, ki je zaposlen v zavodu Mitikas, kjer nudi pomoč ljudem v stiski po socialno andragoški metodi. Perko večkrat navaja knjigo Alexa Berensona z naslovom: Povejte svojim otrokom: resnica o marihuani, duševnih boleznih in nasilju. 

VEČ ...|22. 5. 2024
Povejte svojim otrokom resnico o marihuani

Mnogi so danes mnenja, da ni težava, če mladi kadijo travo oz. marihuano. A nekatere raziskave kažejo, da uživanje te učinkovine lahko pušča hude posledice. Med njimi so razne vrste psihoz, nagnjenost k nasilju in samomorilnosti. O tem je spregovoril specializant geštalt terapije doktor Uroš Perko, ki je zaposlen v zavodu Mitikas, kjer nudi pomoč ljudem v stiski po socialno andragoški metodi. Perko večkrat navaja knjigo Alexa Berensona z naslovom: Povejte svojim otrokom: resnica o marihuani, duševnih boleznih in nasilju. 

s. Meta Potočnik

Alex Berenson konoplja odvisnost

Življenje išče pot

VEČ ...|20. 5. 2024
Vedno več primerov psihoz po kajenju marihuane

Eno od referendumskih vprašanj se nanaša na uporabo konoplje za omejeno osebno rabo. Nevladne organizacije s področja javnega zdravja in drugi strokovnjaki opozarjajo, da je takšne odločitve treba sprejemati premišljeno, ne pa površno.  Slišali smo Braneta Miličevića, ki že trinajsto leto dela v skupnosti Srečanje, kjer se zdravijo zasvojeni. Povedal nam je več o tem, kako uporaba konoplje lahko poškoduje možgane in zakaj opažajo več primerov psihoz pri uporabnikih. 

Vedno več primerov psihoz po kajenju marihuane

Eno od referendumskih vprašanj se nanaša na uporabo konoplje za omejeno osebno rabo. Nevladne organizacije s področja javnega zdravja in drugi strokovnjaki opozarjajo, da je takšne odločitve treba sprejemati premišljeno, ne pa površno.  Slišali smo Braneta Miličevića, ki že trinajsto leto dela v skupnosti Srečanje, kjer se zdravijo zasvojeni. Povedal nam je več o tem, kako uporaba konoplje lahko poškoduje možgane in zakaj opažajo več primerov psihoz pri uporabnikih. 

referendum konoplja psihoze

Življenje išče pot

Vedno več primerov psihoz po kajenju marihuane

Eno od referendumskih vprašanj se nanaša na uporabo konoplje za omejeno osebno rabo. Nevladne organizacije s področja javnega zdravja in drugi strokovnjaki opozarjajo, da je takšne odločitve treba sprejemati premišljeno, ne pa površno.  Slišali smo Braneta Miličevića, ki že trinajsto leto dela v skupnosti Srečanje, kjer se zdravijo zasvojeni. Povedal nam je več o tem, kako uporaba konoplje lahko poškoduje možgane in zakaj opažajo več primerov psihoz pri uporabnikih. 

VEČ ...|20. 5. 2024
Vedno več primerov psihoz po kajenju marihuane

Eno od referendumskih vprašanj se nanaša na uporabo konoplje za omejeno osebno rabo. Nevladne organizacije s področja javnega zdravja in drugi strokovnjaki opozarjajo, da je takšne odločitve treba sprejemati premišljeno, ne pa površno.  Slišali smo Braneta Miličevića, ki že trinajsto leto dela v skupnosti Srečanje, kjer se zdravijo zasvojeni. Povedal nam je več o tem, kako uporaba konoplje lahko poškoduje možgane in zakaj opažajo več primerov psihoz pri uporabnikih. 

s. Meta Potočnik

referendum konoplja psihoze

Življenje išče pot

VEČ ...|17. 5. 2024
Misijon Rakovnik 2024 in Ženski večer za dušo in telo

Na Rakovniku v Ljubljani so vstopili v osrednje misijonsko dogajanje. V ozadju je velika ekipa sodelavcev in sodelavk, ki pripravljajo posamezne dogodke in postorijo veliko nevidnega dela. Ena od njih, Nives Felič, je sodelovala v skupini za pripravo ženskega večera z naslovom Edinstvena. Zanimalo nas je, kaj vse so doživele. 

Misijon Rakovnik 2024 in Ženski večer za dušo in telo

Na Rakovniku v Ljubljani so vstopili v osrednje misijonsko dogajanje. V ozadju je velika ekipa sodelavcev in sodelavk, ki pripravljajo posamezne dogodke in postorijo veliko nevidnega dela. Ena od njih, Nives Felič, je sodelovala v skupini za pripravo ženskega večera z naslovom Edinstvena. Zanimalo nas je, kaj vse so doživele. 

Misijon Rakovnik 2024 ženski večer sodelovanje laikov

Življenje išče pot

Misijon Rakovnik 2024 in Ženski večer za dušo in telo

Na Rakovniku v Ljubljani so vstopili v osrednje misijonsko dogajanje. V ozadju je velika ekipa sodelavcev in sodelavk, ki pripravljajo posamezne dogodke in postorijo veliko nevidnega dela. Ena od njih, Nives Felič, je sodelovala v skupini za pripravo ženskega večera z naslovom Edinstvena. Zanimalo nas je, kaj vse so doživele. 

VEČ ...|17. 5. 2024
Misijon Rakovnik 2024 in Ženski večer za dušo in telo

Na Rakovniku v Ljubljani so vstopili v osrednje misijonsko dogajanje. V ozadju je velika ekipa sodelavcev in sodelavk, ki pripravljajo posamezne dogodke in postorijo veliko nevidnega dela. Ena od njih, Nives Felič, je sodelovala v skupini za pripravo ženskega večera z naslovom Edinstvena. Zanimalo nas je, kaj vse so doživele. 

s. Meta Potočnik

Misijon Rakovnik 2024 ženski večer sodelovanje laikov

Življenje išče pot

VEČ ...|15. 5. 2024
Zakon o dolgotrajni oskrbi nujno potreben, a v praksi (še) ne deluje

V Državnem svetu je minuli teden potekal posvet o zakonu o dolgotrajni oskrbi. Ta je vse bolj potrebna, saj se število starejših hitro veča, premalo pa je otrok in posledično ljudi, ki bi zanje ustrezno poskrbeli. Zakon od lanskega avgusta sicer imamo, in z njim pravice, nimamo pa storitev, ki jih je država po zakonu dolžna omogočiti. Tokrat smo  prisluhnili besedam predsednika Državnega sveta Marku Lotriču in predsednici Socialne zbornice Slovenije Bredi Božnik.

Zakon o dolgotrajni oskrbi nujno potreben, a v praksi (še) ne deluje

V Državnem svetu je minuli teden potekal posvet o zakonu o dolgotrajni oskrbi. Ta je vse bolj potrebna, saj se število starejših hitro veča, premalo pa je otrok in posledično ljudi, ki bi zanje ustrezno poskrbeli. Zakon od lanskega avgusta sicer imamo, in z njim pravice, nimamo pa storitev, ki jih je država po zakonu dolžna omogočiti. Tokrat smo  prisluhnili besedam predsednika Državnega sveta Marku Lotriču in predsednici Socialne zbornice Slovenije Bredi Božnik.

zakon o dolgotrajni oskrbi pravice in storitve financiranje

Življenje išče pot

Zakon o dolgotrajni oskrbi nujno potreben, a v praksi (še) ne deluje

V Državnem svetu je minuli teden potekal posvet o zakonu o dolgotrajni oskrbi. Ta je vse bolj potrebna, saj se število starejših hitro veča, premalo pa je otrok in posledično ljudi, ki bi zanje ustrezno poskrbeli. Zakon od lanskega avgusta sicer imamo, in z njim pravice, nimamo pa storitev, ki jih je država po zakonu dolžna omogočiti. Tokrat smo  prisluhnili besedam predsednika Državnega sveta Marku Lotriču in predsednici Socialne zbornice Slovenije Bredi Božnik.

VEČ ...|15. 5. 2024
Zakon o dolgotrajni oskrbi nujno potreben, a v praksi (še) ne deluje

V Državnem svetu je minuli teden potekal posvet o zakonu o dolgotrajni oskrbi. Ta je vse bolj potrebna, saj se število starejših hitro veča, premalo pa je otrok in posledično ljudi, ki bi zanje ustrezno poskrbeli. Zakon od lanskega avgusta sicer imamo, in z njim pravice, nimamo pa storitev, ki jih je država po zakonu dolžna omogočiti. Tokrat smo  prisluhnili besedam predsednika Državnega sveta Marku Lotriču in predsednici Socialne zbornice Slovenije Bredi Božnik.

s. Meta Potočnik

zakon o dolgotrajni oskrbi pravice in storitve financiranje

Življenje išče pot

VEČ ...|13. 5. 2024
Festival duševnega zdravja 2024 v Mariboru

Vedno več ljudi se zaveda pomena o vrednosti duševnega zdravja. To je pokazal tudi lanski prvi Festival duševnega zdravja v Ljubljani. Letos ga bodo ponovili v Mariboru 15. maja. Kaj je navdušilo obiskovalce in prepričalo organizatorje, da s Festivalom nadaljujejo, smo vprašali Mateja Vinka, predstojnika Centra za duševno zdravje pri NIJZ.

Festival duševnega zdravja 2024 v Mariboru

Vedno več ljudi se zaveda pomena o vrednosti duševnega zdravja. To je pokazal tudi lanski prvi Festival duševnega zdravja v Ljubljani. Letos ga bodo ponovili v Mariboru 15. maja. Kaj je navdušilo obiskovalce in prepričalo organizatorje, da s Festivalom nadaljujejo, smo vprašali Mateja Vinka, predstojnika Centra za duševno zdravje pri NIJZ.

festival duševnega zdravja zadovoljstvo uporabnikov maribor

Življenje išče pot

Festival duševnega zdravja 2024 v Mariboru

Vedno več ljudi se zaveda pomena o vrednosti duševnega zdravja. To je pokazal tudi lanski prvi Festival duševnega zdravja v Ljubljani. Letos ga bodo ponovili v Mariboru 15. maja. Kaj je navdušilo obiskovalce in prepričalo organizatorje, da s Festivalom nadaljujejo, smo vprašali Mateja Vinka, predstojnika Centra za duševno zdravje pri NIJZ.

VEČ ...|13. 5. 2024
Festival duševnega zdravja 2024 v Mariboru

Vedno več ljudi se zaveda pomena o vrednosti duševnega zdravja. To je pokazal tudi lanski prvi Festival duševnega zdravja v Ljubljani. Letos ga bodo ponovili v Mariboru 15. maja. Kaj je navdušilo obiskovalce in prepričalo organizatorje, da s Festivalom nadaljujejo, smo vprašali Mateja Vinka, predstojnika Centra za duševno zdravje pri NIJZ.

s. Meta Potočnik

festival duševnega zdravja zadovoljstvo uporabnikov maribor

Življenje išče pot

VEČ ...|10. 5. 2024
Kdaj je človek dovolj duševno zdrav?

15. maja bo v Mariboru potekal drugi Festival duševnega zdravja. Kdaj smo dovolj duševno zdravi in kaj lahko sami storimo za to, nam je  povedal predstojnik Centra za duševno zdravje na NIJZ Matej Vinko. 

Kdaj je človek dovolj duševno zdrav?

15. maja bo v Mariboru potekal drugi Festival duševnega zdravja. Kdaj smo dovolj duševno zdravi in kaj lahko sami storimo za to, nam je  povedal predstojnik Centra za duševno zdravje na NIJZ Matej Vinko. 

Festival duševnega zdravja gibanje in spanje odnosi

Življenje išče pot

Kdaj je človek dovolj duševno zdrav?

15. maja bo v Mariboru potekal drugi Festival duševnega zdravja. Kdaj smo dovolj duševno zdravi in kaj lahko sami storimo za to, nam je  povedal predstojnik Centra za duševno zdravje na NIJZ Matej Vinko. 

VEČ ...|10. 5. 2024
Kdaj je človek dovolj duševno zdrav?

15. maja bo v Mariboru potekal drugi Festival duševnega zdravja. Kdaj smo dovolj duševno zdravi in kaj lahko sami storimo za to, nam je  povedal predstojnik Centra za duševno zdravje na NIJZ Matej Vinko. 

s. Meta Potočnik

Festival duševnega zdravja gibanje in spanje odnosi

Življenje išče pot

VEČ ...|8. 5. 2024
Nimamo kam iti, pravijo mladi pri iskanju stanovanja

Po dveh letih političnih obljub o večji dostopnosti stanovanj za mlade, so le-ti siti obljub in vlado pozivajo, naj mlade in pogoje za samostojno življenje postavi kot prioriteto v državnem proračunu. Člani Mladinskega sveta Slovenije so podali svoje predloge. 

Nimamo kam iti, pravijo mladi pri iskanju stanovanja

Po dveh letih političnih obljub o večji dostopnosti stanovanj za mlade, so le-ti siti obljub in vlado pozivajo, naj mlade in pogoje za samostojno življenje postavi kot prioriteto v državnem proračunu. Člani Mladinskega sveta Slovenije so podali svoje predloge. 

mladinski svet Slovenije stanovanja mladi

Življenje išče pot

Nimamo kam iti, pravijo mladi pri iskanju stanovanja

Po dveh letih političnih obljub o večji dostopnosti stanovanj za mlade, so le-ti siti obljub in vlado pozivajo, naj mlade in pogoje za samostojno življenje postavi kot prioriteto v državnem proračunu. Člani Mladinskega sveta Slovenije so podali svoje predloge. 

VEČ ...|8. 5. 2024
Nimamo kam iti, pravijo mladi pri iskanju stanovanja

Po dveh letih političnih obljub o večji dostopnosti stanovanj za mlade, so le-ti siti obljub in vlado pozivajo, naj mlade in pogoje za samostojno življenje postavi kot prioriteto v državnem proračunu. Člani Mladinskega sveta Slovenije so podali svoje predloge. 

s. Meta Potočnik

mladinski svet Slovenije stanovanja mladi

Življenje išče pot

VEČ ...|6. 5. 2024
Peš romanje za dobre družine in duhovne poklice

Letošnje že 7. peš romanje na Ptujsko goro je privabilo veliko število udeležencev, ki so molili za blagoslov družinam in za nove duhovne poklice. Kakšne sadove prinaša sodelovanje med družinami, duhovniki in redovniki/redovnicami nam je povedala voditeljica Centra za duhovne poklice v Mariboru s. Štefka Klemen. 

Peš romanje za dobre družine in duhovne poklice

Letošnje že 7. peš romanje na Ptujsko goro je privabilo veliko število udeležencev, ki so molili za blagoslov družinam in za nove duhovne poklice. Kakšne sadove prinaša sodelovanje med družinami, duhovniki in redovniki/redovnicami nam je povedala voditeljica Centra za duhovne poklice v Mariboru s. Štefka Klemen. 

peš romanje Ptujska gora Center za duhovne poklice

Življenje išče pot

Peš romanje za dobre družine in duhovne poklice

Letošnje že 7. peš romanje na Ptujsko goro je privabilo veliko število udeležencev, ki so molili za blagoslov družinam in za nove duhovne poklice. Kakšne sadove prinaša sodelovanje med družinami, duhovniki in redovniki/redovnicami nam je povedala voditeljica Centra za duhovne poklice v Mariboru s. Štefka Klemen. 

VEČ ...|6. 5. 2024
Peš romanje za dobre družine in duhovne poklice

Letošnje že 7. peš romanje na Ptujsko goro je privabilo veliko število udeležencev, ki so molili za blagoslov družinam in za nove duhovne poklice. Kakšne sadove prinaša sodelovanje med družinami, duhovniki in redovniki/redovnicami nam je povedala voditeljica Centra za duhovne poklice v Mariboru s. Štefka Klemen. 

s. Meta Potočnik

peš romanje Ptujska gora Center za duhovne poklice

Življenje išče pot

Življenje pred nas postavlja številne izzive in ovire. Marsičesa ne razumemo. Iščemo, a ne najdemo odgovorov na vprašanja in potrebe nas in naših bližnjih. Kam naj se obrnem in koga naj pokličem? Včasih je potrebno slišati samo droben namig in že se nam pokaže naslednji korak. In ta rubrika želi biti prav to - kažipot življenja. Naši sogovorniki so različni, teme pa življenjske: od vzgoje do modrosti staranja, od skrbi za zdravje do lajšanja bolezni, od kupovanja primernih daril do pospravljanja stanovanja. Saj smo vendarle skupaj na poti in si lahko pomagamo med seboj. Četudi le po radijskih valovih.

s. Meta Potočnik

s. Meta Potočnik

Priporočamo
|
Aktualno

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|29. 12. 2023
Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Gregor Čušin

duhovnost

Svetovalnica

VEČ ...|22. 5. 2024
Zadnji čas za zasaditev balkonskih in okenskih okrasitev

Za nami so ledeni svetniki in Zofka, kar pomeni, da je zadnji čas, da z rožami okrasimo naše balkone, okenske police in druga mesta, kjer želimo, da se med letom spočijejo naše oči. V svetovalnici je o tem spregovorila vrtnarka Monika Mohar, ki je z veseljem odgovarjala tudi na številna vprašanja poslušalk in poslušalcev.

Zadnji čas za zasaditev balkonskih in okenskih okrasitev

Za nami so ledeni svetniki in Zofka, kar pomeni, da je zadnji čas, da z rožami okrasimo naše balkone, okenske police in druga mesta, kjer želimo, da se med letom spočijejo naše oči. V svetovalnici je o tem spregovorila vrtnarka Monika Mohar, ki je z veseljem odgovarjala tudi na številna vprašanja poslušalk in poslušalcev.

Robert Božič

svetovanjevrt

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Za življenje

VEČ ...|18. 5. 2024
Jeza, agresija

Tokrat smo z našim gostom spregovorili o agresiji med mladostniki in kaj agresija pravzaprav sploh je, vabljeni k poslušanju. 

Jeza, agresija

Tokrat smo z našim gostom spregovorili o agresiji med mladostniki in kaj agresija pravzaprav sploh je, vabljeni k poslušanju. 

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnostmladi

Komentar tedna

VEČ ...|17. 5. 2024
Božo Rustja: Vračanje v poganstvo in totalitarizem

Za prvi maj je zagorelo veliko kresov. Pridružujem se trditvam, da se je tisti večer število zažigalnic odpadkov v Sloveniji zelo pomnožilo. Kajti ponekod je bil zaradi kresov, na katerih so kurili vse mogoče, zelo slab zrak. Sprašujem se, kje so bili tisti naravovarstveniki, ki so izražali svojo skrb za ohranjevanje narave ob napisih JEZUS. Ob prvomajsko slabem zraku so molčali. Tudi proslav je bilo precej. Vedno znova sem pozoren na ono na Rožniku (levo usmerjen italijanski publicist je zapisal na Krožniku). In vedno znova občudujem ljubljanskega župana, kako leto za letom javno vleče za nos množico, ki pride na tisto ljubljansko vzpetino. So res tako neuke ovčice, da se mu dajo vleči za nos? Naj se zaradi pomanjkanja prostora ustavim samo pri dveh povedih iz govora ljubljanskega glavarja. »Kapitalizmu na svetu ni dolgega obstoja.« Če prav razumem, ga bo v nekaj letih konec. Komaj čakam ta dan, ko bom gledal, kako Jankoviću in njegovi družini nacionalizirajo premoženje in bogastvo, ki so si ga pridobili v času kapitalizma.  

Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

Božo Rustja: Vračanje v poganstvo in totalitarizem

Za prvi maj je zagorelo veliko kresov. Pridružujem se trditvam, da se je tisti večer število zažigalnic odpadkov v Sloveniji zelo pomnožilo. Kajti ponekod je bil zaradi kresov, na katerih so kurili vse mogoče, zelo slab zrak. Sprašujem se, kje so bili tisti naravovarstveniki, ki so izražali svojo skrb za ohranjevanje narave ob napisih JEZUS. Ob prvomajsko slabem zraku so molčali. Tudi proslav je bilo precej. Vedno znova sem pozoren na ono na Rožniku (levo usmerjen italijanski publicist je zapisal na Krožniku). In vedno znova občudujem ljubljanskega župana, kako leto za letom javno vleče za nos množico, ki pride na tisto ljubljansko vzpetino. So res tako neuke ovčice, da se mu dajo vleči za nos? Naj se zaradi pomanjkanja prostora ustavim samo pri dveh povedih iz govora ljubljanskega glavarja. »Kapitalizmu na svetu ni dolgega obstoja.« Če prav razumem, ga bo v nekaj letih konec. Komaj čakam ta dan, ko bom gledal, kako Jankoviću in njegovi družini nacionalizirajo premoženje in bogastvo, ki so si ga pridobili v času kapitalizma.  

Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

Božo Rustja

komentardružbapolitika

Zgodbe za otroke

VEČ ...|22. 5. 2024
Začetek v opuščeni cesarjevi vili

Misijonar Andrej Majcen je odšel v Hongkong in tam postal ravnatelj velike šole. Vseskozi ga je spremljal spomin na očetov zgled, da je treba najprej pomagati najbolj ubogim. 

Začetek v opuščeni cesarjevi vili

Misijonar Andrej Majcen je odšel v Hongkong in tam postal ravnatelj velike šole. Vseskozi ga je spremljal spomin na očetov zgled, da je treba najprej pomagati najbolj ubogim. 

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024barbara kastelectvoj talent štejeandrej majcen

Otok

VEČ ...|22. 5. 2024
Le svojo srčno uro imam

Mnogo pesnikov se drenja na Čušinovi knjižni polici. Za tokratno oddajo je izbral pesnika, ki ga osebno pozna in je v tem mesecu praznoval rojstni dan. To je Tone Kuntner.

Le svojo srčno uro imam

Mnogo pesnikov se drenja na Čušinovi knjižni polici. Za tokratno oddajo je izbral pesnika, ki ga osebno pozna in je v tem mesecu praznoval rojstni dan. To je Tone Kuntner.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Moja generacija

VEČ ...|22. 5. 2024
Anka in Ana

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Anka in Ana

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Marjan Bunič, Jure Sešek, Jakob Čuk

mladistariglasbakulturazabava

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|22. 5. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 22. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 22. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|22. 5. 2024
V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

Radio Ognjišče, Alen Salihović

politikaživljenjesoočenjevolitve v Evropski parlament 2024