Is podcast Adventni venčki razstavljeni v Kungoti Is podcast
Adventni venčki razstavljeni v Kungoti

Rezbarsko umetniško društvo KUNGOŠKI DETLI iz Zg. Kungote so pripravili največjo vseslovensko razstavo adventnih venčkov, na kateri sodelujejo člani številnih rezbarskih in rokodelskih društev vse Slovenije. Pogovarjali smo se z Jožico Ferk.   

Nataša Ličen

kultura narava dediščina izročilo zgodovina

29. 11. 2022
Adventni venčki razstavljeni v Kungoti

Rezbarsko umetniško društvo KUNGOŠKI DETLI iz Zg. Kungote so pripravili največjo vseslovensko razstavo adventnih venčkov, na kateri sodelujejo člani številnih rezbarskih in rokodelskih društev vse Slovenije. Pogovarjali smo se z Jožico Ferk.   

Nataša Ličen

VEČ ...|29. 11. 2022
Adventni venčki razstavljeni v Kungoti

Rezbarsko umetniško društvo KUNGOŠKI DETLI iz Zg. Kungote so pripravili največjo vseslovensko razstavo adventnih venčkov, na kateri sodelujejo člani številnih rezbarskih in rokodelskih društev vse Slovenije. Pogovarjali smo se z Jožico Ferk.   

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilozgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|24. 1. 2023
Matjaževa domačija

Matjaževa domačija je delo družine Pavlin, ki je zavezana ohranjanju kulturne dediščine na slovenskem podeželju, obenem pa tudi navduševanju svojih gostov nad izjemnim kulturnim in naravnim bogastvom naše lepe dežele. Zgodba se je začela leta 1998, ko so se odločili za nakup sosedove (Bučarjeve) hiše. Ker je bila v zelo slabem stanju, so jo na začetku nameravali celo podreti in zasaditi sadovnjak, pozneje pa so se vsled dejstva, da so take hiše že prava redkost, odločili, da hišo prenovijo. Pri prenovi so sledili nasvetom Zavoda za zaščito kulturne dediščine. Obenem so rešili uničenja tudi Mirtkov kozolec iz Mačkovca in ga postavili na drugo stran cestišča. Vmes se je pojavila priložnost za nakup 200 let starega lesenega poda (skednja), ki so ga prenesli iz Planine nad Sevnico in postavili za hišo. Tako so bili postavljeni temelji za začetek kreiranja turističnega produkta.

 

Matjaževa domačija

Matjaževa domačija je delo družine Pavlin, ki je zavezana ohranjanju kulturne dediščine na slovenskem podeželju, obenem pa tudi navduševanju svojih gostov nad izjemnim kulturnim in naravnim bogastvom naše lepe dežele. Zgodba se je začela leta 1998, ko so se odločili za nakup sosedove (Bučarjeve) hiše. Ker je bila v zelo slabem stanju, so jo na začetku nameravali celo podreti in zasaditi sadovnjak, pozneje pa so se vsled dejstva, da so take hiše že prava redkost, odločili, da hišo prenovijo. Pri prenovi so sledili nasvetom Zavoda za zaščito kulturne dediščine. Obenem so rešili uničenja tudi Mirtkov kozolec iz Mačkovca in ga postavili na drugo stran cestišča. Vmes se je pojavila priložnost za nakup 200 let starega lesenega poda (skednja), ki so ga prenesli iz Planine nad Sevnico in postavili za hišo. Tako so bili postavljeni temelji za začetek kreiranja turističnega produkta.

 

kultura narava odnosi dediščina izročilo spomin

Zakladi naše dediščine

Matjaževa domačija

Matjaževa domačija je delo družine Pavlin, ki je zavezana ohranjanju kulturne dediščine na slovenskem podeželju, obenem pa tudi navduševanju svojih gostov nad izjemnim kulturnim in naravnim bogastvom naše lepe dežele. Zgodba se je začela leta 1998, ko so se odločili za nakup sosedove (Bučarjeve) hiše. Ker je bila v zelo slabem stanju, so jo na začetku nameravali celo podreti in zasaditi sadovnjak, pozneje pa so se vsled dejstva, da so take hiše že prava redkost, odločili, da hišo prenovijo. Pri prenovi so sledili nasvetom Zavoda za zaščito kulturne dediščine. Obenem so rešili uničenja tudi Mirtkov kozolec iz Mačkovca in ga postavili na drugo stran cestišča. Vmes se je pojavila priložnost za nakup 200 let starega lesenega poda (skednja), ki so ga prenesli iz Planine nad Sevnico in postavili za hišo. Tako so bili postavljeni temelji za začetek kreiranja turističnega produkta.

 

VEČ ...|24. 1. 2023
Matjaževa domačija

Matjaževa domačija je delo družine Pavlin, ki je zavezana ohranjanju kulturne dediščine na slovenskem podeželju, obenem pa tudi navduševanju svojih gostov nad izjemnim kulturnim in naravnim bogastvom naše lepe dežele. Zgodba se je začela leta 1998, ko so se odločili za nakup sosedove (Bučarjeve) hiše. Ker je bila v zelo slabem stanju, so jo na začetku nameravali celo podreti in zasaditi sadovnjak, pozneje pa so se vsled dejstva, da so take hiše že prava redkost, odločili, da hišo prenovijo. Pri prenovi so sledili nasvetom Zavoda za zaščito kulturne dediščine. Obenem so rešili uničenja tudi Mirtkov kozolec iz Mačkovca in ga postavili na drugo stran cestišča. Vmes se je pojavila priložnost za nakup 200 let starega lesenega poda (skednja), ki so ga prenesli iz Planine nad Sevnico in postavili za hišo. Tako so bili postavljeni temelji za začetek kreiranja turističnega produkta.

 

Nataša Ličen

kultura narava odnosi dediščina izročilo spomin

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|17. 1. 2023
Poprtnik

V Dobrepolju je priprava božičnega kruha-poprtnika še vedno živa. Občina Dobrepolje je podprla pobudo nosilk izročila v projektu Božič z okusom. Tudi radijske sodelavce je gospa Nada iz dobrepoljske doline razveselila z blagoslovljenim kruhom. Poprtnik peče za vse tri svete večere, prepoznavni so po njenih značilnih okrasjih, znanje prenaša tudi mlajšemu rodu. 

Poprtnik

V Dobrepolju je priprava božičnega kruha-poprtnika še vedno živa. Občina Dobrepolje je podprla pobudo nosilk izročila v projektu Božič z okusom. Tudi radijske sodelavce je gospa Nada iz dobrepoljske doline razveselila z blagoslovljenim kruhom. Poprtnik peče za vse tri svete večere, prepoznavni so po njenih značilnih okrasjih, znanje prenaša tudi mlajšemu rodu. 

duhovnost kultura dedičina izročilo družba

Zakladi naše dediščine

Poprtnik

V Dobrepolju je priprava božičnega kruha-poprtnika še vedno živa. Občina Dobrepolje je podprla pobudo nosilk izročila v projektu Božič z okusom. Tudi radijske sodelavce je gospa Nada iz dobrepoljske doline razveselila z blagoslovljenim kruhom. Poprtnik peče za vse tri svete večere, prepoznavni so po njenih značilnih okrasjih, znanje prenaša tudi mlajšemu rodu. 

VEČ ...|17. 1. 2023
Poprtnik

V Dobrepolju je priprava božičnega kruha-poprtnika še vedno živa. Občina Dobrepolje je podprla pobudo nosilk izročila v projektu Božič z okusom. Tudi radijske sodelavce je gospa Nada iz dobrepoljske doline razveselila z blagoslovljenim kruhom. Poprtnik peče za vse tri svete večere, prepoznavni so po njenih značilnih okrasjih, znanje prenaša tudi mlajšemu rodu. 

Nataša Ličen

duhovnost kultura dedičina izročilo družba

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|10. 1. 2023
Jaslice na Dobrovi Francija Preka

Franci Prek vrsto let za božični čas postavi velike jaslice pri župnijskem domu na Dobrovi. Jaslice sestavljajo ročno izdelane makete hiš, hlevov in kozolcev, ki predstavljajo stavbarsko dediščino občine Dobrova-Polhov Gradec

Jaslice na Dobrovi Francija Preka

Franci Prek vrsto let za božični čas postavi velike jaslice pri župnijskem domu na Dobrovi. Jaslice sestavljajo ročno izdelane makete hiš, hlevov in kozolcev, ki predstavljajo stavbarsko dediščino občine Dobrova-Polhov Gradec

kultura dediščina izročilo prazniki

Zakladi naše dediščine

Jaslice na Dobrovi Francija Preka

Franci Prek vrsto let za božični čas postavi velike jaslice pri župnijskem domu na Dobrovi. Jaslice sestavljajo ročno izdelane makete hiš, hlevov in kozolcev, ki predstavljajo stavbarsko dediščino občine Dobrova-Polhov Gradec

VEČ ...|10. 1. 2023
Jaslice na Dobrovi Francija Preka

Franci Prek vrsto let za božični čas postavi velike jaslice pri župnijskem domu na Dobrovi. Jaslice sestavljajo ročno izdelane makete hiš, hlevov in kozolcev, ki predstavljajo stavbarsko dediščino občine Dobrova-Polhov Gradec

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo prazniki

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|3. 1. 2023
Danijel Kuhelj o koledovanju

Izročilo koledovanja ohranjajo tudi v župniji Ljubljana Polje. Iz leta v leto mlajše generacije po hišah oznanjajo veselo novico in prinašajo blagoslov. Na koledovanje se v župniji skrbno pripravijo, opisal ga je Danijel Kuhelj.    

Danijel Kuhelj o koledovanju

Izročilo koledovanja ohranjajo tudi v župniji Ljubljana Polje. Iz leta v leto mlajše generacije po hišah oznanjajo veselo novico in prinašajo blagoslov. Na koledovanje se v župniji skrbno pripravijo, opisal ga je Danijel Kuhelj.    

kultura dediščina duhovnost izročilo

Zakladi naše dediščine

Danijel Kuhelj o koledovanju

Izročilo koledovanja ohranjajo tudi v župniji Ljubljana Polje. Iz leta v leto mlajše generacije po hišah oznanjajo veselo novico in prinašajo blagoslov. Na koledovanje se v župniji skrbno pripravijo, opisal ga je Danijel Kuhelj.    

VEČ ...|3. 1. 2023
Danijel Kuhelj o koledovanju

Izročilo koledovanja ohranjajo tudi v župniji Ljubljana Polje. Iz leta v leto mlajše generacije po hišah oznanjajo veselo novico in prinašajo blagoslov. Na koledovanje se v župniji skrbno pripravijo, opisal ga je Danijel Kuhelj.    

Nataša Ličen

kultura dediščina duhovnost izročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|27. 12. 2022
130-ta obletnica rojstva vizionarja vesolja

V centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanjah obeležujejo 130 let rojstva pionirja vesoljskih tehnologij in vizionarja, po katerem nosijo ime in katerega delo ter prizadevanja ohranjajo. Pogovarjali smo se z direktorjem Dominikom Koboldom

130-ta obletnica rojstva vizionarja vesolja

V centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanjah obeležujejo 130 let rojstva pionirja vesoljskih tehnologij in vizionarja, po katerem nosijo ime in katerega delo ter prizadevanja ohranjajo. Pogovarjali smo se z direktorjem Dominikom Koboldom

dediščina kultura zgodovina tehnologija

Zakladi naše dediščine

130-ta obletnica rojstva vizionarja vesolja

V centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanjah obeležujejo 130 let rojstva pionirja vesoljskih tehnologij in vizionarja, po katerem nosijo ime in katerega delo ter prizadevanja ohranjajo. Pogovarjali smo se z direktorjem Dominikom Koboldom

VEČ ...|27. 12. 2022
130-ta obletnica rojstva vizionarja vesolja

V centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanjah obeležujejo 130 let rojstva pionirja vesoljskih tehnologij in vizionarja, po katerem nosijo ime in katerega delo ter prizadevanja ohranjajo. Pogovarjali smo se z direktorjem Dominikom Koboldom

Nataša Ličen

dediščina kultura zgodovina tehnologija

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|20. 12. 2022
Jasličarka Anka Trpin

Anka Trpin je upokojenka iz župnije Ljubljana – Podutik, ki svoje umetniške spretnosti uresničuje tudi pri izdelavi jaslic. Ljubiteljsko kipari, njene jaslice so iz gline, v slovenski narodni noši, najraje v gorenjski, “ki je za naše področje najbolj prepoznavna”, razloži. 

Jasličarka Anka Trpin

Anka Trpin je upokojenka iz župnije Ljubljana – Podutik, ki svoje umetniške spretnosti uresničuje tudi pri izdelavi jaslic. Ljubiteljsko kipari, njene jaslice so iz gline, v slovenski narodni noši, najraje v gorenjski, “ki je za naše področje najbolj prepoznavna”, razloži. 

kultura duhovnost dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

Jasličarka Anka Trpin

Anka Trpin je upokojenka iz župnije Ljubljana – Podutik, ki svoje umetniške spretnosti uresničuje tudi pri izdelavi jaslic. Ljubiteljsko kipari, njene jaslice so iz gline, v slovenski narodni noši, najraje v gorenjski, “ki je za naše področje najbolj prepoznavna”, razloži. 

VEČ ...|20. 12. 2022
Jasličarka Anka Trpin

Anka Trpin je upokojenka iz župnije Ljubljana – Podutik, ki svoje umetniške spretnosti uresničuje tudi pri izdelavi jaslic. Ljubiteljsko kipari, njene jaslice so iz gline, v slovenski narodni noši, najraje v gorenjski, “ki je za naše področje najbolj prepoznavna”, razloži. 

Nataša Ličen

kultura duhovnost dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|13. 12. 2022
Zbiratelj Milan Hafner

Milan Hafner iz Stražišča pri Kranju je zbiratelj, doma je uredil muzej osupljive zbirke prekrasnih motorjev in koles. Ima popolno zbirko Rogovih in številna druga motorna kolesa znanih proizvajalcev. Z nekaterimi redno nastopa na razstavah in sejmih. Povedal je, kako se je začela ta zgodba in povabil k obisku ter ogledu zbirke, ki jo z velikim veseljem razkaže in rad tudi pove o svojih dogodivščinah. 

Zbiratelj Milan Hafner

Milan Hafner iz Stražišča pri Kranju je zbiratelj, doma je uredil muzej osupljive zbirke prekrasnih motorjev in koles. Ima popolno zbirko Rogovih in številna druga motorna kolesa znanih proizvajalcev. Z nekaterimi redno nastopa na razstavah in sejmih. Povedal je, kako se je začela ta zgodba in povabil k obisku ter ogledu zbirke, ki jo z velikim veseljem razkaže in rad tudi pove o svojih dogodivščinah. 

kultura dediščina pogovor

Zakladi naše dediščine

Zbiratelj Milan Hafner

Milan Hafner iz Stražišča pri Kranju je zbiratelj, doma je uredil muzej osupljive zbirke prekrasnih motorjev in koles. Ima popolno zbirko Rogovih in številna druga motorna kolesa znanih proizvajalcev. Z nekaterimi redno nastopa na razstavah in sejmih. Povedal je, kako se je začela ta zgodba in povabil k obisku ter ogledu zbirke, ki jo z velikim veseljem razkaže in rad tudi pove o svojih dogodivščinah. 

VEČ ...|13. 12. 2022
Zbiratelj Milan Hafner

Milan Hafner iz Stražišča pri Kranju je zbiratelj, doma je uredil muzej osupljive zbirke prekrasnih motorjev in koles. Ima popolno zbirko Rogovih in številna druga motorna kolesa znanih proizvajalcev. Z nekaterimi redno nastopa na razstavah in sejmih. Povedal je, kako se je začela ta zgodba in povabil k obisku ter ogledu zbirke, ki jo z velikim veseljem razkaže in rad tudi pove o svojih dogodivščinah. 

Nataša Ličen

kultura dediščina pogovor

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|6. 12. 2022
Nepozabni božič Jakoba Aljaža

V prazničnem času v Tržiču pripravljajo posebno vodeno doživetje, posvečeno spominu na prvič v slovenskem jeziku pri nas izvedeno božično pesem Sveta noč, ki jo je prevedel Jakob Aljaž, v Tržiču je bil kaplan. Popeljali vas bodo skozi mestno jedro mimo cerkve svetega Andreja do najstarejše hiše v tržiškem mestnem jedru, Kurnikove hiše, kjer bosta dišala tržiška flika in božični čaj. 

Nepozabni božič Jakoba Aljaža

V prazničnem času v Tržiču pripravljajo posebno vodeno doživetje, posvečeno spominu na prvič v slovenskem jeziku pri nas izvedeno božično pesem Sveta noč, ki jo je prevedel Jakob Aljaž, v Tržiču je bil kaplan. Popeljali vas bodo skozi mestno jedro mimo cerkve svetega Andreja do najstarejše hiše v tržiškem mestnem jedru, Kurnikove hiše, kjer bosta dišala tržiška flika in božični čaj. 

kultura dediščina izročilo prazniki

Zakladi naše dediščine

Nepozabni božič Jakoba Aljaža

V prazničnem času v Tržiču pripravljajo posebno vodeno doživetje, posvečeno spominu na prvič v slovenskem jeziku pri nas izvedeno božično pesem Sveta noč, ki jo je prevedel Jakob Aljaž, v Tržiču je bil kaplan. Popeljali vas bodo skozi mestno jedro mimo cerkve svetega Andreja do najstarejše hiše v tržiškem mestnem jedru, Kurnikove hiše, kjer bosta dišala tržiška flika in božični čaj. 

VEČ ...|6. 12. 2022
Nepozabni božič Jakoba Aljaža

V prazničnem času v Tržiču pripravljajo posebno vodeno doživetje, posvečeno spominu na prvič v slovenskem jeziku pri nas izvedeno božično pesem Sveta noč, ki jo je prevedel Jakob Aljaž, v Tržiču je bil kaplan. Popeljali vas bodo skozi mestno jedro mimo cerkve svetega Andreja do najstarejše hiše v tržiškem mestnem jedru, Kurnikove hiše, kjer bosta dišala tržiška flika in božični čaj. 

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo prazniki

Zakladi naše dediščine

Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.

Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|20. 1. 2023
Križ čez Nepal

Tokratni gost je strnil 46 let spoznavanja himalajske dežele, kjer je opravil vsaj 30 trekingov in tudi osem vzponov na najvišje gore sveta. Viki Grošelj je spregovoril o Križu čez Nepal - enem samem dolgem potovanju prek najvišjih vrhov nazaj k ljudem. 

Križ čez Nepal

Tokratni gost je strnil 46 let spoznavanja himalajske dežele, kjer je opravil vsaj 30 trekingov in tudi osem vzponov na najvišje gore sveta. Viki Grošelj je spregovoril o Križu čez Nepal - enem samem dolgem potovanju prek najvišjih vrhov nazaj k ljudem. 

Blaž Lesnik

svetovanjenaravaNepal

Komentar tedna

VEČ ...|20. 1. 2023
Janez Juhant: Sol zemlje in luč sveta?

Ne le v družbi tudi v Cerkvi se bomo morali bolj odločno postaviti na etične in demokratične temelje samostojne Slovenije in se upreti temu narobe svetu, ki se nevarno zajeda v temelje demokracije, zato je to tudi problem Cerkve. S preostalim svetom delimo posledice sekularizacije in potrošništva, ki človekovo osebnost speljuje na zunanje okvire in jo že kar življenjsko ogroža. Jemlje nam notranje duhovno jedro, o čemer govorijo poznavalci zadnja stoletja: Nobena prejšnja doba ni zašla tako stran od temeljnih duhovnih izročil, ki so tisočletja spremljala človeka.

Komentar je pripravil profesor doktor Janez Juhant.

Janez Juhant: Sol zemlje in luč sveta?

Ne le v družbi tudi v Cerkvi se bomo morali bolj odločno postaviti na etične in demokratične temelje samostojne Slovenije in se upreti temu narobe svetu, ki se nevarno zajeda v temelje demokracije, zato je to tudi problem Cerkve. S preostalim svetom delimo posledice sekularizacije in potrošništva, ki človekovo osebnost speljuje na zunanje okvire in jo že kar življenjsko ogroža. Jemlje nam notranje duhovno jedro, o čemer govorijo poznavalci zadnja stoletja: Nobena prejšnja doba ni zašla tako stran od temeljnih duhovnih izročil, ki so tisočletja spremljala človeka.

Komentar je pripravil profesor doktor Janez Juhant.

Janez Juhant

komentardružbapolitikaodnosi

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|22. 1. 2023
Nazaj v Slovenijo - dr. Vanja Samec

Ali uveljavljena mednarodna strokovnjakinja za gradnjo mostov dr. Vanja Samec razmišlja o vrnitvi v Slovenijo, 

[16:12] zakaj je profesor Igor Jelen optimističen glede vrnitve življenja v beneške vasi in doline in

[31:04] kakšen ugled ima slovenski jezik na avstrijskem Koroškem?

Nazaj v Slovenijo - dr. Vanja Samec

Ali uveljavljena mednarodna strokovnjakinja za gradnjo mostov dr. Vanja Samec razmišlja o vrnitvi v Slovenijo, 

[16:12] zakaj je profesor Igor Jelen optimističen glede vrnitve življenja v beneške vasi in doline in

[31:04] kakšen ugled ima slovenski jezik na avstrijskem Koroškem?

Matjaž Merljak

družbarojaki

Duhovna misel

VEČ ...|26. 1. 2023
Kajti Bog jih ni pozabil

Ljubite tujce, kajti bili ste tujci v egiptovski deželi (Peta Mojzesova knjiga 10, 19).

Kajti Bog jih ni pozabil

Ljubite tujce, kajti bili ste tujci v egiptovski deželi (Peta Mojzesova knjiga 10, 19).

Pavle Ravnohrib

duhovnost

Moja zgodba

VEČ ...|22. 1. 2023
Posvet Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu 1

11. januarja je minilo dvajset let od prezgodnje smrti dr. Jožeta Pučnika, ki je pomembno zaznamoval novejšo slovensko zgodovino. Bivši predsednik države Borut Pahor ga je opredelil za najpomembnejšega slovenskega politika, očeta slovenske države. Ob obletnici je Muzej slovenske osamosvojitve, ki so ga v teh dneh ukinili, že lansko jesen, 3. in 4. oktobra, pripravil posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili nekaterim odlomkom, med drugim takratnemu predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju in predsedniku osamosvojitevne vlade Lojzetu Peterletu.

Posvet Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu 1

11. januarja je minilo dvajset let od prezgodnje smrti dr. Jožeta Pučnika, ki je pomembno zaznamoval novejšo slovensko zgodovino. Bivši predsednik države Borut Pahor ga je opredelil za najpomembnejšega slovenskega politika, očeta slovenske države. Ob obletnici je Muzej slovenske osamosvojitve, ki so ga v teh dneh ukinili, že lansko jesen, 3. in 4. oktobra, pripravil posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili nekaterim odlomkom, med drugim takratnemu predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju in predsedniku osamosvojitevne vlade Lojzetu Peterletu.

Jože Bartolj

spominpolitikaJože PučnikLojze PeterleBorut PahorGorazd PučnikAlenka PuharŽeljko OsetMuzej slovenske osamosvojitve

Program zadnjega tedna

VEČ ...|26. 1. 2023
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 26. januar 2023 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 26. januar 2023 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Radijski roman

VEČ ...|26. 1. 2023
Le eno je potrebno - 23. del

V romanu Le eno je potrebno pride Friderik Irenej Baraga do konca liceja. Kako naprej?

Roman je izdala založba Ognjišče, ki ga tudi priporoča v branje.

Le eno je potrebno - 23. del

V romanu Le eno je potrebno pride Friderik Irenej Baraga do konca liceja. Kako naprej?

Roman je izdala založba Ognjišče, ki ga tudi priporoča v branje.

Mateja Subotičanec

knjigaLe eno je potrebno

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|26. 1. 2023
390. oddaja

Brez ljubezni mi živeti ni – Moni Kovačič, Hands up - Ottawan, Milena - Novi fosili, Dolina zelenega zlata – Janko Ropret, Gypsys, tramps and thieves – Cher, Ich suche dich - Roy Black, Presenečenja - Bele vrane, Sarà Perché Ti - Ricchi & Poveri, Hold od tight - Electric Light Orchestra, Marie, ne piši pesmi več - Hazard, My friend the wind - Demis Roussos, Avtobus št. 5 - Tatjana Gros, Tequila - The Champs, Enola gay – OMD …  

390. oddaja

Brez ljubezni mi živeti ni – Moni Kovačič, Hands up - Ottawan, Milena - Novi fosili, Dolina zelenega zlata – Janko Ropret, Gypsys, tramps and thieves – Cher, Ich suche dich - Roy Black, Presenečenja - Bele vrane, Sarà Perché Ti - Ricchi & Poveri, Hold od tight - Electric Light Orchestra, Marie, ne piši pesmi več - Hazard, My friend the wind - Demis Roussos, Avtobus št. 5 - Tatjana Gros, Tequila - The Champs, Enola gay – OMD …  

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|26. 1. 2023
Dr. Andrej Šegula: Živimo v tem času in prostoru, dokler imamo čas, delajmo dobro.

Na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani je možen vpis v nov študijski program Človek in medosebni odnosi. Med predavatelji bo tudi dr. Andrej Šegula, ki bo predaval o Vzgoji za odnose. Dr. Šegula je prežet z mislimi sv. Frančiška Asiškega, saj jim je posvetil študij in so bile tudi spodbudno vodilo tokratnih premislekov v pogovoru z njim. Ne gre obupavati nad sodobnimi iskanji in stranpotmi, pravi dr. Šegula in doda, dokler smo tu, delajmo najboljše.   

Dr. Andrej Šegula: Živimo v tem času in prostoru, dokler imamo čas, delajmo dobro.

Na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani je možen vpis v nov študijski program Človek in medosebni odnosi. Med predavatelji bo tudi dr. Andrej Šegula, ki bo predaval o Vzgoji za odnose. Dr. Šegula je prežet z mislimi sv. Frančiška Asiškega, saj jim je posvetil študij in so bile tudi spodbudno vodilo tokratnih premislekov v pogovoru z njim. Ne gre obupavati nad sodobnimi iskanji in stranpotmi, pravi dr. Šegula in doda, dokler smo tu, delajmo najboljše.   

Nataša Ličen

duhovnostdružbaodnosivzgojapogovor

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|26. 1. 2023
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan