Jože, Marjan, Brigita in Nada so člani ptujskega študijskega krožka, ki deluje v sklopu Ljudske univerze in se učita pletenja iz koruznega ličja ter iz vrbovih šib. Učijo se postopkov od začetka do konca, zanimanje za mojstrstvo domače in umetnostne obrti se veča, pravita.
Jože, Marjan, Brigita in Nada so člani ptujskega študijskega krožka, ki deluje v sklopu Ljudske univerze in se učita pletenja iz koruznega ličja ter iz vrbovih šib. Učijo se postopkov od začetka do konca, zanimanje za mojstrstvo domače in umetnostne obrti se veča, pravita.
Zakladi naše dediščine
Andreja Stržinar je mojstrica izdelave zgodovinskih kostumov, rekonstrukcij in oblačil slovenske oblačilne dediščine.
Zakladi naše dediščine
Andreja Stržinar je mojstrica izdelave zgodovinskih kostumov, rekonstrukcij in oblačil slovenske oblačilne dediščine.
Zakladi naše dediščine
Boštjan Pavlič je urar in inovator, ki v svoji obrtni delavnici v Domžalah izdeluje vrhunske mojstrske urarske izdelke, tudi posebne unikatne sončne ure. Te so nas pritegnile na Slovenskem rokodelskem festivalu.
Zakladi naše dediščine
Boštjan Pavlič je urar in inovator, ki v svoji obrtni delavnici v Domžalah izdeluje vrhunske mojstrske urarske izdelke, tudi posebne unikatne sončne ure. Te so nas pritegnile na Slovenskem rokodelskem festivalu.
Zakladi naše dediščine
Ana Cajhen je nosilka nesnovne kulturne dediščine slamnikarstva na Domžalskem. Izdeluje slamnike iz pšenične slame. Srečali smo jo na Slovenskem rokodelskem festivalu.
Zakladi naše dediščine
Ana Cajhen je nosilka nesnovne kulturne dediščine slamnikarstva na Domžalskem. Izdeluje slamnike iz pšenične slame. Srečali smo jo na Slovenskem rokodelskem festivalu.
Zakladi naše dediščine
Konzorcij rokodelskih centrov že peto leto zapored organizira Slovenski rokodelski tabor za mlade, ki je pomemben prispevek k prenosu tradicionalnih rokodelskih veščin in omogoča stik z mojstri rokodelci.
Zakladi naše dediščine
Konzorcij rokodelskih centrov že peto leto zapored organizira Slovenski rokodelski tabor za mlade, ki je pomemben prispevek k prenosu tradicionalnih rokodelskih veščin in omogoča stik z mojstri rokodelci.
Zakladi naše dediščine
Marjan Petač se s strojenjem kož po starih postopkih, nekatere recepture so iz srednjega veka in celo iz časov Babilona, ukvarja od leta1985. Je tudi eden redkih, ki izdeluje pergament in galunsko belo usnje.
Zakladi naše dediščine
Marjan Petač se s strojenjem kož po starih postopkih, nekatere recepture so iz srednjega veka in celo iz časov Babilona, ukvarja od leta1985. Je tudi eden redkih, ki izdeluje pergament in galunsko belo usnje.
Zakladi naše dediščine
Konzorcij rokodelskih centrov Slovenije je v parku Brdo pri Kranju organiziral Slovenski rokodelski festival. Osrednji rokodelski dogodek, na katerem se predstavljajo vrhunski rokodelci in rokodelke iz vse Slovenije, ki se ukvarjajo z različnimi rokodelskimi panogami, in s katerim odpirajo prostor rokodelskih srečevanj. Pogovarjali smo se s Tatjano Čop, ki prihaja iz Društva rokodelcev – Rokodelskega centra Moravče.
Zakladi naše dediščine
Konzorcij rokodelskih centrov Slovenije je v parku Brdo pri Kranju organiziral Slovenski rokodelski festival. Osrednji rokodelski dogodek, na katerem se predstavljajo vrhunski rokodelci in rokodelke iz vse Slovenije, ki se ukvarjajo z različnimi rokodelskimi panogami, in s katerim odpirajo prostor rokodelskih srečevanj. Pogovarjali smo se s Tatjano Čop, ki prihaja iz Društva rokodelcev – Rokodelskega centra Moravče.
Zakladi naše dediščine
Daca Perne je predsednica kulturnega društva Tabor Podbrezje, kjer so izdali monografijo o duhovniku Janezu Riharju, v pogovoru je povabila tudi na postavitev znamenite slike Ivane Kobilce v naravi, ob sto letnici od njene smrti. Ob tem so spletli dolgo verigo iz cvetja, kot je prikazana na Ivanini znameniti sliki.
Zakladi naše dediščine
Daca Perne je predsednica kulturnega društva Tabor Podbrezje, kjer so izdali monografijo o duhovniku Janezu Riharju, v pogovoru je povabila tudi na postavitev znamenite slike Ivane Kobilce v naravi, ob sto letnici od njene smrti. Ob tem so spletli dolgo verigo iz cvetja, kot je prikazana na Ivanini znameniti sliki.
Zakladi naše dediščine
V šmarničnem času smo v pogovoru s sestro Otelijo, šolsko sestro sv. Frančiška Kristusa Kralja, govorili o majniških pobožnostih na Brezjah, pri Mariji Pomagaj.
Zakladi naše dediščine
V šmarničnem času smo v pogovoru s sestro Otelijo, šolsko sestro sv. Frančiška Kristusa Kralja, govorili o majniških pobožnostih na Brezjah, pri Mariji Pomagaj.
Zakladi naše dediščine
Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.
Beseda je zakon!
V poletnih oddajah vam posredujemo nekaj kratkih jezikovnih namigov profesorja doktorja Hotimirja Tivadarja. Tokrat nekaj osnov o pisanju vélike začetnice.
Globine
Nadaljujemo potovanje skozi Staro zavezo. Tokrat se bomo s škofom dr. Jurijem Bizjakom poglobili v vsebino in sporočilo četrte Mojzesove knjige, ki jo poznamo pod imenoma »Numeri« oziroma »V puščavi«. Zakaj je Bog naročil preštevanje ljudstva, kaj nam pove številka 600.000 moških, ki so odšli s Sinaja, a nihče od njih (razen dveh) ni vstopil v obljubljeno deželo? Tudi o veličastnem liku voditelja Mojzesa, oglednikih, bronasti kači in Aaronovem blagoslovu bo tekla beseda. Prisluhnite ob 20h in si oglejte oddajo tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče!
Naš pogled
Razmislek o pomenu krščanskega upanja, ki ni le beseda, ampak konkretno dejanje, kot je bilo petdnevno kolesarsko romanje iz Slovenije v poljsko Čenstohovo. Romanje je bilo sad skupne odločitve, priprav, napora, molitve in medsebojne povezanosti. Evropa danes ne potrebuje le gospodarske in politične povezanosti, temveč mora ponovno odkriti svoje krščanske korenine, ki so navdihovale njene ustanovitelje. V času vojn, delitev in izgube vrednot je potreba po miru, odpuščanju in odgovornem voditeljstvu še posebej velika. Avtor zaključuje z zgledom športnikov Erlinga Haalanda in Tadeja Pogačarja, ki kljub svetovni slavi ostajata skromna, delavna in timsko usmerjena. Tako kot kolesarji upanja opominjata, da največje stvari nastanejo v sodelovanju. Sporočilo je jasno: upanje ni beg iz resničnosti, ampak pogumen in dejaven vstop vanjo.
Slovencem po svetu in domovini
V Ljubljani je potekla seja Sveta vlade za Slovence po svetu. Predsedujoči, premier Janez Janša, je pojasnil, da so govorili o tem, kako pomagati rojakom in tu je temeljna naloga, kako okrepiti identiteto. Janša je še napovedal vpeljavo odgovornih oseb na posameznih ministrstvih. Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko pa je napovedala okrepitev dejavnosti za krepitev znanja slovenskega jezika, kulture in gospodarsko sodelovanje. Seje Sveta za Slovence po svetu bodo po novem dvakrat na leto na daljavo, enkrat pa v živo.
Naš gost
Pred mikrofon smo povabili Antona Hareja, ki je univerzitetni diplomirani politolog, dolgoletni član stranke NSi. Bil je državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pred tem pa je opravljal delo sekretarja v službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Decembra 2022 ga je novogoriški župan Samo Turel imenoval za podžupana. Harejevo delo je poleg navedenega zaznamovalo tudi udejstvovanje v okviru Civilne pobude TEBE BOGA HVALIMO, ki si prizadeva za dostojen pokop žrtev povojnih pobojev na Goriškem. Prav to ga je stalo mesta podžupana.
Zgodbe za otroke
Ljudje so po Frančiškovi smrti romali na njegov grob, da bi v bližini svetnika molili in ga častili. Tako je še danes …
Radijska kateheza
Za papežem Leonom prvim je bil Gregor prvi, drugi in edini papež, ki mu je zgodovina prisodila naslov Veliki. Bil je prvi papež iz vrst zahodnega meništva, zato je mogel benediktinskemu redu naložiti dolžnost misijonarjenja med novimi evropskimi poganskimi narodi. Zapustil je globoke duhovne spise, preuredil je bogoslužje in petje - gregorijanski koral. V nocojšnji katehezi Naši očetje v veri bo brat dr. Miran Špelič približal spis Gregorja Velikega o sv. Benediktu.
Sobotni duhovni večer
V Sobotnem duhovnem večeru Radia Ognjišče boste najprej slišali duhovni nagovor škofa Andreja Glavana. Sledila bosta prve nedeljske večernice in rožni venec s prošnjo za nove duhovniške in redovniške poklice. Po 21.uri bo radijska kateheza, Naši očetje v veri. Za papežem Leonom prvim je bil Gregor prvi, drugi in edini papež, ki mu je zgodovina prisodila naslov Veliki. Bil je prvi papež iz vrst zahodnega meništva, zato je mogel benediktinskemu redu naložiti dolžnost misijonarjenja med novimi evropskimi poganskimi narodi. Zapustil je globoke duhovne spise, preuredil je bogoslužje in petje - gregorijanski koral. V nocojšnji katehezi Naši očetje v veri, nam bo brat dr. Miran Špelič približal spis Gregorja Velikega o sv. Benediktu.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Sveta maša
Sveto mašo je daroval vikar Janez Turinek, ljudsko petje je spremljal Tadej Hrastnik.