Posnetek programa Radia Ognjišče dne 24. september 2024 ob 20-ih
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 24. september 2024 ob 19-ih
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 24. september 2024 ob 18-ih
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 24. september 2024 ob 17-ih
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 24. september 2024 ob 16-ih
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 24. september 2024 ob 15-ih
Decembra 2023 so za zidom pokopališča v Šentvidu v Ljubljani izkopali posmrtne ostanke domobrancev Janeza Vrečka in Vinka Tavčarja, ki sta bila pokopana v skupni grob kot žrtvi uničevalnega taborišča v Škofovih zavodih. Za odkritje in ekshumacijo je najbolj zaslužen Ivo Piry, nečak ene od žrtev, ki je na podlagi dokumentov našel mesto pokopa in tudi sorodnike druge žrtve. V oddaji smo slišali, kako so v družinska grobova zdaj uspeli pokopati njune najdene ostanke.
Ob tradicionalnem festivalu verne mladine v Stični smo se pogovarjali z dr. Janezom Grilom, ki je bil v osemdesetih letih prejšnjega stoletja nekaj let tudi medškofijski asistent za študente. Še danes se govori o številčnejši udeležbi mladih iz Slovenije na več srečanjih po Evropi v osemdesetih letih, bil je tudi v pripravljalnem odboru za oba papeževa obiska, član komisije za ureditev odnosov med Cerkvijo in državo ter nekaj let tudi vodja tiskovnega urada in še marsikaj. Bil je predavatelj pastoralne sociologije na Teološki fakulteti, dejaven publicist in med drugim tudi velik ljubitelj gora - prejel je zlati znak Planinske zveze Slovenije, najbolj pa ga širša javnost pozna po dvajsetletnem zavzetem delu urednika in vodje založbe Družina, katoliškega tednika, kjer je izdatno prispeval k razmahu izdajateljske dejavnosti. V novomeški škofiji je zdaj stolni prošt.
Minuli konec tedna sem se s poslušalci odpravil na pot po severni Italiji. Pot je bila zanimiva, družba prijateljev pomirjujoča in navdušujoča. Zdelo se je, kot da sem v nekem drugem svetu. A ponedeljek, dan po vrnitvi, te strezni. Ideala, ki si ga občutil in ponesel domov, ni več. Realnost je popolnoma druga, še posebej ob pogledu na politično sceno.
Tako je svoje razmišljanje o aktualnem političnem dogajanju v Sloveniji v svojem komentarju začel Alen Salihović, v celoti pa si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Goste smo vprašali, kje so reforme, zakaj vlada dopušča, da zdravstvo razpada, bo javni sektor zaradi bombončkov za nekaj časa utihnil in kaj nas še čaka do konca leta. Prav tako nismo mogli mimo pestrega evropskega dogajanja. Bo Marta Kos, ki je druga izbori za komisarko, to res postala, in kako trdna je Evropska unija po zadnjih volitvah.
Predstavili smo knjižno delo zgodovinarja Igorja Omerze, ki opisuje, kako in kaj je Udba poročala Kučanu, ter kaj je Udba pisala o samem Kučanu.
Na god blaženega škofa A. M. Slomška smo z rednim sogovornikom prof. dr. Jožetom Ramovšem razmišljali o šolskem okolju, etiki in vrednotah za lepše sobivanje in sodelovanje, po zapisanih rekih in Slomškovih naukih. O vse pogostejšem pritoževanju je škof zapisal: Vsak naj pomete pred svojim pragom, veliko dobrega naj stori in s tem boljša svet.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Osrednja slovesnost na Slomškovo nedeljo je letos potekala v Celovcu, saj je bil blaženi Anton Martin, ki danes goduje, tam pred 200 leti posvečen v duhovnika. Slovesno sveto mašo je ob somaševanju sedmih škofov iz Slovenije in številnih duhovnikov daroval domači, krški škof Jože Marketz. Kot poroča slovenski spored ORF, je škof obžaloval, da je blaženi Anton Martin ob vseh svojih zaslugah, predvsem za slovensko narodno skupnost, na Koroškem premalo poznan, zlasti pri mladini. Zelo ga je skrbela duhovna, kulturna in jezikovna vzgoja ljudi, zato je aktivno podpiral spoštovanje jezikovne raznolikosti in uporabo slovenskega jezika. Blaženi je iz izkustva božje ljubezni znal biti blizu ljudem in to na celosten način. Spodbujal je človeka, da bi črpal življenjsko moč iz vere in kulture, da bi našel veselje ob učenju in svoje talente udejanjil, da bi vzljubil pesem in besedo, da bi se izoblikoval v osebnost, ki ceni domačnost in ostaja odprt za neznano, ki zazna bližnjega in je pripravljen sooblikovati skupnost.