Pogum in veselje do življenja prevajalke Agnes Kojc, ki živi s cerebralno paralizo

Odnos družbe do oseb z invalidnostjo se izboljšuje. K temu veliko pripomore osebna asistenca, ki mladi prevajalki Agnes Kojc omogoča zares polno življenje. A še je prostor za izboljšave., pravi, zato si prizadeva za sodelovanje oseb z invalidnostjo v Sloveniji in tujini ter aktivno išče možnosti za zaposlitev in samostojno življenje. K pogovoru smo povabili tudi njeno osebno asistentko Katjo Lasbaher.

18. 3. 2025
Pogum in veselje do življenja prevajalke Agnes Kojc, ki živi s cerebralno paralizo

Odnos družbe do oseb z invalidnostjo se izboljšuje. K temu veliko pripomore osebna asistenca, ki mladi prevajalki Agnes Kojc omogoča zares polno življenje. A še je prostor za izboljšave., pravi, zato si prizadeva za sodelovanje oseb z invalidnostjo v Sloveniji in tujini ter aktivno išče možnosti za zaposlitev in samostojno življenje. K pogovoru smo povabili tudi njeno osebno asistentko Katjo Lasbaher.

s. Meta Potočnik

VEČ ...|18. 3. 2025
Pogum in veselje do življenja prevajalke Agnes Kojc, ki živi s cerebralno paralizo

Odnos družbe do oseb z invalidnostjo se izboljšuje. K temu veliko pripomore osebna asistenca, ki mladi prevajalki Agnes Kojc omogoča zares polno življenje. A še je prostor za izboljšave., pravi, zato si prizadeva za sodelovanje oseb z invalidnostjo v Sloveniji in tujini ter aktivno išče možnosti za zaposlitev in samostojno življenje. K pogovoru smo povabili tudi njeno osebno asistentko Katjo Lasbaher.

s. Meta Potočnik

cerebralna paralizasamostojno življenjezaposlitev

Srečanja

VEČ ... |
Paliativna oskrba

Za nami je referendum, na katerem smo zavrnili zakon, ki bi omogočil samomor s pomočjo. V veliki večini so bili proti zakonu prav zdravniki, ki so se na družabnih omrežjih preimenovali v zdravnike za paliativno oskrbo. Prav to je namreč eden od osrednjih izzivov, če želimo neozdravljivo bolnim resnično pomagati. V oddaji Srečanja smo gostili tri ugledne zdravnike iz Štajerske, ki so spregovorili o pomenu paliativne oskrbe, izobraževanju laikov na tem področju in odnosu naše družbe do bolezni in umiranja. Skupaj bomo iskali načine, kako postati bolj sočutna družba, v kateri se bo vsak počutil sprejetega.

Paliativna oskrba

Za nami je referendum, na katerem smo zavrnili zakon, ki bi omogočil samomor s pomočjo. V veliki večini so bili proti zakonu prav zdravniki, ki so se na družabnih omrežjih preimenovali v zdravnike za paliativno oskrbo. Prav to je namreč eden od osrednjih izzivov, če želimo neozdravljivo bolnim resnično pomagati. V oddaji Srečanja smo gostili tri ugledne zdravnike iz Štajerske, ki so spregovorili o pomenu paliativne oskrbe, izobraževanju laikov na tem področju in odnosu naše družbe do bolezni in umiranja. Skupaj bomo iskali načine, kako postati bolj sočutna družba, v kateri se bo vsak počutil sprejetega.

paliativaevtanazijasamomor s pomočjozdravnikisočutje

Srečanja

Paliativna oskrba

Za nami je referendum, na katerem smo zavrnili zakon, ki bi omogočil samomor s pomočjo. V veliki večini so bili proti zakonu prav zdravniki, ki so se na družabnih omrežjih preimenovali v zdravnike za paliativno oskrbo. Prav to je namreč eden od osrednjih izzivov, če želimo neozdravljivo bolnim resnično pomagati. V oddaji Srečanja smo gostili tri ugledne zdravnike iz Štajerske, ki so spregovorili o pomenu paliativne oskrbe, izobraževanju laikov na tem področju in odnosu naše družbe do bolezni in umiranja. Skupaj bomo iskali načine, kako postati bolj sočutna družba, v kateri se bo vsak počutil sprejetega.

VEČ ...|17. 2. 2026
Paliativna oskrba

Za nami je referendum, na katerem smo zavrnili zakon, ki bi omogočil samomor s pomočjo. V veliki večini so bili proti zakonu prav zdravniki, ki so se na družabnih omrežjih preimenovali v zdravnike za paliativno oskrbo. Prav to je namreč eden od osrednjih izzivov, če želimo neozdravljivo bolnim resnično pomagati. V oddaji Srečanja smo gostili tri ugledne zdravnike iz Štajerske, ki so spregovorili o pomenu paliativne oskrbe, izobraževanju laikov na tem področju in odnosu naše družbe do bolezni in umiranja. Skupaj bomo iskali načine, kako postati bolj sočutna družba, v kateri se bo vsak počutil sprejetega.

Marjana Debevec

paliativaevtanazijasamomor s pomočjozdravnikisočutje

Srečanja

VEČ ... |
Pogovor z notredamko s. Slavko Cekuta

V oddaji Srečanja smo gostili zelo prijetno sogovornico redovnico notredamko sestro Slavko Cekuta iz Novega mesta. Bila je katehistinja, delala je z mladimi in se več let kalila na misijonu njihovega reda v Albaniji. Danes je med drugim prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, obiskuje tudi starejše in onemogle v lokalnem Domu ter sodeluje v projektu Zdravilna beseda. Spregovorila je tudi o soočanju z boleznijo. Vse preizkušnje so jo spremenile in poglobile njeno duhovno življenje ter odnos do dela. 

Pogovor z notredamko s. Slavko Cekuta

V oddaji Srečanja smo gostili zelo prijetno sogovornico redovnico notredamko sestro Slavko Cekuta iz Novega mesta. Bila je katehistinja, delala je z mladimi in se več let kalila na misijonu njihovega reda v Albaniji. Danes je med drugim prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, obiskuje tudi starejše in onemogle v lokalnem Domu ter sodeluje v projektu Zdravilna beseda. Spregovorila je tudi o soočanju z boleznijo. Vse preizkušnje so jo spremenile in poglobile njeno duhovno življenje ter odnos do dela. 

Srečanja

Pogovor z notredamko s. Slavko Cekuta

V oddaji Srečanja smo gostili zelo prijetno sogovornico redovnico notredamko sestro Slavko Cekuta iz Novega mesta. Bila je katehistinja, delala je z mladimi in se več let kalila na misijonu njihovega reda v Albaniji. Danes je med drugim prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, obiskuje tudi starejše in onemogle v lokalnem Domu ter sodeluje v projektu Zdravilna beseda. Spregovorila je tudi o soočanju z boleznijo. Vse preizkušnje so jo spremenile in poglobile njeno duhovno življenje ter odnos do dela. 

VEČ ...|20. 1. 2026
Pogovor z notredamko s. Slavko Cekuta

V oddaji Srečanja smo gostili zelo prijetno sogovornico redovnico notredamko sestro Slavko Cekuta iz Novega mesta. Bila je katehistinja, delala je z mladimi in se več let kalila na misijonu njihovega reda v Albaniji. Danes je med drugim prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, obiskuje tudi starejše in onemogle v lokalnem Domu ter sodeluje v projektu Zdravilna beseda. Spregovorila je tudi o soočanju z boleznijo. Vse preizkušnje so jo spremenile in poglobile njeno duhovno življenje ter odnos do dela. 

Radio Ognjišče

Srečanja

VEČ ... |
Zgodba Patricie Sandoval

Slovenijo je jeseni obiskala pričevalka za življenje Patricia Sandoval. Predstavila je svojo zgodbo od srečne družine preko treh splavov, menjave partnerjev, dela na abortivni kliniki, strašnih spoznanj in odvisnosti od mamil, vse dokler se ni znašla na ulici na robu smrti kot brezdomka. Sledila je izkušnja Božjega neskončnega usmiljenja, kesanja in spreobrnjenja, mističnega srečanja z Jezusom in dušami svojih splavljenih otrok na »Rahelinem vinogradu«, vse do apostolata za kulturo življenja in za čistost, ki ga v živo in v medijih izvaja po svetu. Vabljeni, da prisluhnete njeni pretresljivi zgodbi v oddaji Srečanja!

Zgodba Patricie Sandoval

Slovenijo je jeseni obiskala pričevalka za življenje Patricia Sandoval. Predstavila je svojo zgodbo od srečne družine preko treh splavov, menjave partnerjev, dela na abortivni kliniki, strašnih spoznanj in odvisnosti od mamil, vse dokler se ni znašla na ulici na robu smrti kot brezdomka. Sledila je izkušnja Božjega neskončnega usmiljenja, kesanja in spreobrnjenja, mističnega srečanja z Jezusom in dušami svojih splavljenih otrok na »Rahelinem vinogradu«, vse do apostolata za kulturo življenja in za čistost, ki ga v živo in v medijih izvaja po svetu. Vabljeni, da prisluhnete njeni pretresljivi zgodbi v oddaji Srečanja!

splavčistostPatricia SandovalPlanned Parenthood

Srečanja

Zgodba Patricie Sandoval

Slovenijo je jeseni obiskala pričevalka za življenje Patricia Sandoval. Predstavila je svojo zgodbo od srečne družine preko treh splavov, menjave partnerjev, dela na abortivni kliniki, strašnih spoznanj in odvisnosti od mamil, vse dokler se ni znašla na ulici na robu smrti kot brezdomka. Sledila je izkušnja Božjega neskončnega usmiljenja, kesanja in spreobrnjenja, mističnega srečanja z Jezusom in dušami svojih splavljenih otrok na »Rahelinem vinogradu«, vse do apostolata za kulturo življenja in za čistost, ki ga v živo in v medijih izvaja po svetu. Vabljeni, da prisluhnete njeni pretresljivi zgodbi v oddaji Srečanja!

VEČ ...|16. 12. 2025
Zgodba Patricie Sandoval

Slovenijo je jeseni obiskala pričevalka za življenje Patricia Sandoval. Predstavila je svojo zgodbo od srečne družine preko treh splavov, menjave partnerjev, dela na abortivni kliniki, strašnih spoznanj in odvisnosti od mamil, vse dokler se ni znašla na ulici na robu smrti kot brezdomka. Sledila je izkušnja Božjega neskončnega usmiljenja, kesanja in spreobrnjenja, mističnega srečanja z Jezusom in dušami svojih splavljenih otrok na »Rahelinem vinogradu«, vse do apostolata za kulturo življenja in za čistost, ki ga v živo in v medijih izvaja po svetu. Vabljeni, da prisluhnete njeni pretresljivi zgodbi v oddaji Srečanja!

Marjana Debevec

splavčistostPatricia SandovalPlanned Parenthood

Srečanja

VEČ ... |
Ko sem zagledal hčerkino fotografijo, me je streslo spoznanje

Akcija 40 dni brez alkohola je Marka Tomaniča spodbudila, da je zmogel reči alkoholu ne in v tem vztraja že 12 let. To je zmogel s pomočjo družine in brez uradnega zdravljenja. O svoji poti je napisal knjigo Pot iz senc odvisnosti in zdaj pomaga drugim, ki bi radi zaživeli na novo.

Ko sem zagledal hčerkino fotografijo, me je streslo spoznanje

Akcija 40 dni brez alkohola je Marka Tomaniča spodbudila, da je zmogel reči alkoholu ne in v tem vztraja že 12 let. To je zmogel s pomočjo družine in brez uradnega zdravljenja. O svoji poti je napisal knjigo Pot iz senc odvisnosti in zdaj pomaga drugim, ki bi radi zaživeli na novo.

alkoholizemodločitevosvoboditev

Srečanja

Ko sem zagledal hčerkino fotografijo, me je streslo spoznanje

Akcija 40 dni brez alkohola je Marka Tomaniča spodbudila, da je zmogel reči alkoholu ne in v tem vztraja že 12 let. To je zmogel s pomočjo družine in brez uradnega zdravljenja. O svoji poti je napisal knjigo Pot iz senc odvisnosti in zdaj pomaga drugim, ki bi radi zaživeli na novo.

VEČ ...|18. 11. 2025
Ko sem zagledal hčerkino fotografijo, me je streslo spoznanje

Akcija 40 dni brez alkohola je Marka Tomaniča spodbudila, da je zmogel reči alkoholu ne in v tem vztraja že 12 let. To je zmogel s pomočjo družine in brez uradnega zdravljenja. O svoji poti je napisal knjigo Pot iz senc odvisnosti in zdaj pomaga drugim, ki bi radi zaživeli na novo.

s. Meta Potočnik

alkoholizemodločitevosvoboditev

Srečanja

VEČ ... |
Spremljanje bolnika v zadnjem obdobju življenja - ostanejo samo odnosi

Namesto prekinitve življenja vsak bolnik potrebuje telesno, duhovno, duševno in socialno podporo, predvsem pa veliko sočutja, varnosti in sprejetosti. Različne službe, društva in posamezniki se zanj vsakodnevno darujejo. Nekateri med njimi so na posvetu, ki ga je pripravila Slovenska Karitas, spregovorili o sodelovanju na področju paliativne in hospic oskrbe, pa tudi o težavah, s katerimi se srečujejo pri svojem spremljanju umirajočih. V oddaji Srečanja smo prisluhnili družinski zdravnici, patronažni sestri in psihoterapevtki. Obogatile so nas bodo s svojimi dragocenimi izkušnjami.

Spremljanje bolnika v zadnjem obdobju življenja - ostanejo samo odnosi

Namesto prekinitve življenja vsak bolnik potrebuje telesno, duhovno, duševno in socialno podporo, predvsem pa veliko sočutja, varnosti in sprejetosti. Različne službe, društva in posamezniki se zanj vsakodnevno darujejo. Nekateri med njimi so na posvetu, ki ga je pripravila Slovenska Karitas, spregovorili o sodelovanju na področju paliativne in hospic oskrbe, pa tudi o težavah, s katerimi se srečujejo pri svojem spremljanju umirajočih. V oddaji Srečanja smo prisluhnili družinski zdravnici, patronažni sestri in psihoterapevtki. Obogatile so nas bodo s svojimi dragocenimi izkušnjami.

duhovnostumiranjeodnosipaliativna oskrbaHospic

Srečanja

Spremljanje bolnika v zadnjem obdobju življenja - ostanejo samo odnosi

Namesto prekinitve življenja vsak bolnik potrebuje telesno, duhovno, duševno in socialno podporo, predvsem pa veliko sočutja, varnosti in sprejetosti. Različne službe, društva in posamezniki se zanj vsakodnevno darujejo. Nekateri med njimi so na posvetu, ki ga je pripravila Slovenska Karitas, spregovorili o sodelovanju na področju paliativne in hospic oskrbe, pa tudi o težavah, s katerimi se srečujejo pri svojem spremljanju umirajočih. V oddaji Srečanja smo prisluhnili družinski zdravnici, patronažni sestri in psihoterapevtki. Obogatile so nas bodo s svojimi dragocenimi izkušnjami.

VEČ ...|21. 10. 2025
Spremljanje bolnika v zadnjem obdobju življenja - ostanejo samo odnosi

Namesto prekinitve življenja vsak bolnik potrebuje telesno, duhovno, duševno in socialno podporo, predvsem pa veliko sočutja, varnosti in sprejetosti. Različne službe, društva in posamezniki se zanj vsakodnevno darujejo. Nekateri med njimi so na posvetu, ki ga je pripravila Slovenska Karitas, spregovorili o sodelovanju na področju paliativne in hospic oskrbe, pa tudi o težavah, s katerimi se srečujejo pri svojem spremljanju umirajočih. V oddaji Srečanja smo prisluhnili družinski zdravnici, patronažni sestri in psihoterapevtki. Obogatile so nas bodo s svojimi dragocenimi izkušnjami.

Marjana Debevec

duhovnostumiranjeodnosipaliativna oskrbaHospic

Srečanja

VEČ ... |
Odprli smo vrata v svet gluhih

Ob Svetovnem dnevu gluhih, ki je 17. septembra, smo k pogovoru povabili gluho učiteljico likovne umetnosti Petro Rezar in tolmačko slovenskega znakovnega jezika Špelo Kordiš, ki se je rodila gluhim staršem. Z njuno pomočjo smo vstopili v svet gluhih in naglušnih, ki živijo med nami in želijo biti enakovreden del naše družbe. 

Odprli smo vrata v svet gluhih

Ob Svetovnem dnevu gluhih, ki je 17. septembra, smo k pogovoru povabili gluho učiteljico likovne umetnosti Petro Rezar in tolmačko slovenskega znakovnega jezika Špelo Kordiš, ki se je rodila gluhim staršem. Z njuno pomočjo smo vstopili v svet gluhih in naglušnih, ki živijo med nami in želijo biti enakovreden del naše družbe. 

Svetovni dan gluhihznakovni jezikkomunikacija

Srečanja

Odprli smo vrata v svet gluhih

Ob Svetovnem dnevu gluhih, ki je 17. septembra, smo k pogovoru povabili gluho učiteljico likovne umetnosti Petro Rezar in tolmačko slovenskega znakovnega jezika Špelo Kordiš, ki se je rodila gluhim staršem. Z njuno pomočjo smo vstopili v svet gluhih in naglušnih, ki živijo med nami in želijo biti enakovreden del naše družbe. 

VEČ ...|16. 9. 2025
Odprli smo vrata v svet gluhih

Ob Svetovnem dnevu gluhih, ki je 17. septembra, smo k pogovoru povabili gluho učiteljico likovne umetnosti Petro Rezar in tolmačko slovenskega znakovnega jezika Špelo Kordiš, ki se je rodila gluhim staršem. Z njuno pomočjo smo vstopili v svet gluhih in naglušnih, ki živijo med nami in želijo biti enakovreden del naše družbe. 

Meta Potočnik

Svetovni dan gluhihznakovni jezikkomunikacija

Srečanja

VEČ ... |
Alkohol, droge - izhod?

Aneju Fileju so zaradi vožnje pod vplivom alkohola kar štirikrat vzeli izpit. Izgubil je tudi službo, saj je bil voznik tovornjaka. Alkohol je postal njegova stalnica, srečal se je tudi z raznimi vrstami drog. Ko ni več vedel, kako naprej, je prišel v stik s skupnostjo Srečanje. Anej ni imel posebnih telesnih simptomov, je pa po nekaj mesecih sledila psihološka kriza. V tem času globoke krize so mu bili v veliko pomoč koordinatorji, ki so bili vedno na razpolago za pogovor. Več pa v oddaji Srečanja.

Alkohol, droge - izhod?

Aneju Fileju so zaradi vožnje pod vplivom alkohola kar štirikrat vzeli izpit. Izgubil je tudi službo, saj je bil voznik tovornjaka. Alkohol je postal njegova stalnica, srečal se je tudi z raznimi vrstami drog. Ko ni več vedel, kako naprej, je prišel v stik s skupnostjo Srečanje. Anej ni imel posebnih telesnih simptomov, je pa po nekaj mesecih sledila psihološka kriza. V tem času globoke krize so mu bili v veliko pomoč koordinatorji, ki so bili vedno na razpolago za pogovor. Več pa v oddaji Srečanja.

drogealkoholskupnost Srečanje

Srečanja

Alkohol, droge - izhod?

Aneju Fileju so zaradi vožnje pod vplivom alkohola kar štirikrat vzeli izpit. Izgubil je tudi službo, saj je bil voznik tovornjaka. Alkohol je postal njegova stalnica, srečal se je tudi z raznimi vrstami drog. Ko ni več vedel, kako naprej, je prišel v stik s skupnostjo Srečanje. Anej ni imel posebnih telesnih simptomov, je pa po nekaj mesecih sledila psihološka kriza. V tem času globoke krize so mu bili v veliko pomoč koordinatorji, ki so bili vedno na razpolago za pogovor. Več pa v oddaji Srečanja.

VEČ ...|19. 8. 2025
Alkohol, droge - izhod?

Aneju Fileju so zaradi vožnje pod vplivom alkohola kar štirikrat vzeli izpit. Izgubil je tudi službo, saj je bil voznik tovornjaka. Alkohol je postal njegova stalnica, srečal se je tudi z raznimi vrstami drog. Ko ni več vedel, kako naprej, je prišel v stik s skupnostjo Srečanje. Anej ni imel posebnih telesnih simptomov, je pa po nekaj mesecih sledila psihološka kriza. V tem času globoke krize so mu bili v veliko pomoč koordinatorji, ki so bili vedno na razpolago za pogovor. Več pa v oddaji Srečanja.

Marjana Debevec

drogealkoholskupnost Srečanje

Srečanja

VEČ ... |
Zakaj v Zambiji čas teče počasneje, a vse naredijo ob pravem času?

V tokratni oddaji smo šli kar v Afriko, natančneje v Zambijo, v vas Nangoma, kjer stoji misijonska bolnišnica. Tja že več let odhajajo redno slovenski bodoči zdravniki in zdravnice ter zobozdravniki na medicinske odprave. Moji gostji sta bili dve od šestih članov in članic zadnje odprave, ki je trajala od aprila do začetka julija - Anamarija Mihovec in Adrijana Mediževec. 

Zakaj v Zambiji čas teče počasneje, a vse naredijo ob pravem času?

V tokratni oddaji smo šli kar v Afriko, natančneje v Zambijo, v vas Nangoma, kjer stoji misijonska bolnišnica. Tja že več let odhajajo redno slovenski bodoči zdravniki in zdravnice ter zobozdravniki na medicinske odprave. Moji gostji sta bili dve od šestih članov in članic zadnje odprave, ki je trajala od aprila do začetka julija - Anamarija Mihovec in Adrijana Mediževec. 

Zambija 2025Nangomamedicinska odprava

Srečanja

Zakaj v Zambiji čas teče počasneje, a vse naredijo ob pravem času?

V tokratni oddaji smo šli kar v Afriko, natančneje v Zambijo, v vas Nangoma, kjer stoji misijonska bolnišnica. Tja že več let odhajajo redno slovenski bodoči zdravniki in zdravnice ter zobozdravniki na medicinske odprave. Moji gostji sta bili dve od šestih članov in članic zadnje odprave, ki je trajala od aprila do začetka julija - Anamarija Mihovec in Adrijana Mediževec. 

VEČ ...|15. 7. 2025
Zakaj v Zambiji čas teče počasneje, a vse naredijo ob pravem času?

V tokratni oddaji smo šli kar v Afriko, natančneje v Zambijo, v vas Nangoma, kjer stoji misijonska bolnišnica. Tja že več let odhajajo redno slovenski bodoči zdravniki in zdravnice ter zobozdravniki na medicinske odprave. Moji gostji sta bili dve od šestih članov in članic zadnje odprave, ki je trajala od aprila do začetka julija - Anamarija Mihovec in Adrijana Mediževec. 

S. Meta Potočnik

Zambija 2025Nangomamedicinska odprava

Srečanja

Srečanja

Obravnavamo najintimnejša vprašanja lepote človekovega življenja, pa tudi stisk, s katerimi se ljudje srečujemo v sodobnem svetu. Iščemo poti iz zamotanih klobčičev zlorab, splava in raznih zasvojenosti.

S. Meta Potočnik

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ... |
Korenine vere #2: Geneza ali V začetku

Stavek, s katerim se začenja prva knjiga Stare zaveze, poznamo: »V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo«. Kaj pa Géneza (s hebrejsko besedo Beréšit, ki označuje začetek) pove v nadaljevanju o odnosu Bog – človek? Kako je nastajala, kakšno vlogo imajo dolgi rodovniki in kako si razlagati visoko starost očakov – Metuzalem je umrl v starosti 969 let? Prisluhnite 2. oddaji v ciklu s škofom dr. Jurijem Bizjakom, v katerem raziskujemo Staro zavezo - tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!

Korenine vere #2: Geneza ali V začetku

Stavek, s katerim se začenja prva knjiga Stare zaveze, poznamo: »V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo«. Kaj pa Géneza (s hebrejsko besedo Beréšit, ki označuje začetek) pove v nadaljevanju o odnosu Bog – človek? Kako je nastajala, kakšno vlogo imajo dolgi rodovniki in kako si razlagati visoko starost očakov – Metuzalem je umrl v starosti 969 let? Prisluhnite 2. oddaji v ciklu s škofom dr. Jurijem Bizjakom, v katerem raziskujemo Staro zavezo - tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!

Blaž Lesnik

sveto pismostara zaveza1. Mojzesova knjigaGenezaduhovnost

Sol in luč

VEČ ... |
Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Tadej Sadar

odnosisvetovanje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Zanimanje za pouk slovenščine raste

Ob 25. obletnici sprejetja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji so najvišji predstavniki slovenske narodne skupnosti kot glavna še odprta vprašanja našteli glasbeno šolstvo in zastopstvo manjšine v rimskem parlamentu ter v deželnem svetu. A kot piše petnajstdnevnik Dom v najnovejši številki, se ne izvajajo tudi tista določila iz 12. člena, ki se nanašajo na pouk slovenskega jezika v videmski pokrajini. Takoj po sprejetju zakona je bila podržavljena špetrska dvojezična šola, a sta možnost odpiranja drugih dvojezičnih šol in kurikularni pouk slovenščine v šolah z italijanskim učnim jezikom ostali na papirju. Izjema je projekt večjezične šole v Kanalski dolini, ki ga poskusno izvajajo zadnja tri leta in je naletel na izjemen uspeh, saj so nanj prijavljeni vsi šoloobvezni otroci. Težave imajo zaradi pomanjkanja kadra. Veliko zanimanje vlada tudi za tečaje slovenščine v šolah terskih dolin ter v Tavorjani in Prapotnem, ki jih nudijo v sodelovanju z združenjem Evgen Blankin. Uspeh teh tečajev je dobra podlaga, da steče v tamkajšnjih šolah kurikularni pouk ali celo, da šole postanejo trijezične, se pravi s slovenščino in furlanščino poleg italijanščine. V vsem tem pa na žalost ostaja črna luknja Rezija. Tam še ni nobene možnosti, da bi se učenci lahko učili slovenščino

Zanimanje za pouk slovenščine raste

Ob 25. obletnici sprejetja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji so najvišji predstavniki slovenske narodne skupnosti kot glavna še odprta vprašanja našteli glasbeno šolstvo in zastopstvo manjšine v rimskem parlamentu ter v deželnem svetu. A kot piše petnajstdnevnik Dom v najnovejši številki, se ne izvajajo tudi tista določila iz 12. člena, ki se nanašajo na pouk slovenskega jezika v videmski pokrajini. Takoj po sprejetju zakona je bila podržavljena špetrska dvojezična šola, a sta možnost odpiranja drugih dvojezičnih šol in kurikularni pouk slovenščine v šolah z italijanskim učnim jezikom ostali na papirju. Izjema je projekt večjezične šole v Kanalski dolini, ki ga poskusno izvajajo zadnja tri leta in je naletel na izjemen uspeh, saj so nanj prijavljeni vsi šoloobvezni otroci. Težave imajo zaradi pomanjkanja kadra. Veliko zanimanje vlada tudi za tečaje slovenščine v šolah terskih dolin ter v Tavorjani in Prapotnem, ki jih nudijo v sodelovanju z združenjem Evgen Blankin. Uspeh teh tečajev je dobra podlaga, da steče v tamkajšnjih šolah kurikularni pouk ali celo, da šole postanejo trijezične, se pravi s slovenščino in furlanščino poleg italijanščine. V vsem tem pa na žalost ostaja črna luknja Rezija. Tam še ni nobene možnosti, da bi se učenci lahko učili slovenščino

Matjaž Merljak

družbarojakišolstvo

Srečanja

VEČ ... |
Paliativna oskrba

Za nami je referendum, na katerem smo zavrnili zakon, ki bi omogočil samomor s pomočjo. V veliki večini so bili proti zakonu prav zdravniki, ki so se na družabnih omrežjih preimenovali v zdravnike za paliativno oskrbo. Prav to je namreč eden od osrednjih izzivov, če želimo neozdravljivo bolnim resnično pomagati. V oddaji Srečanja smo gostili tri ugledne zdravnike iz Štajerske, ki so spregovorili o pomenu paliativne oskrbe, izobraževanju laikov na tem področju in odnosu naše družbe do bolezni in umiranja. Skupaj bomo iskali načine, kako postati bolj sočutna družba, v kateri se bo vsak počutil sprejetega.

Paliativna oskrba

Za nami je referendum, na katerem smo zavrnili zakon, ki bi omogočil samomor s pomočjo. V veliki večini so bili proti zakonu prav zdravniki, ki so se na družabnih omrežjih preimenovali v zdravnike za paliativno oskrbo. Prav to je namreč eden od osrednjih izzivov, če želimo neozdravljivo bolnim resnično pomagati. V oddaji Srečanja smo gostili tri ugledne zdravnike iz Štajerske, ki so spregovorili o pomenu paliativne oskrbe, izobraževanju laikov na tem področju in odnosu naše družbe do bolezni in umiranja. Skupaj bomo iskali načine, kako postati bolj sočutna družba, v kateri se bo vsak počutil sprejetega.

Marjana Debevec

paliativaevtanazijasamomor s pomočjozdravnikisočutje

Komentar tedna

VEČ ... |
S. Emanuela Žerdin: Nepolitično o političnem

Ko se bodo volitve končale, ko bodo zmagovalci še praznovali, a poraženci žalovali, se spomnimo, da pri vsaki sveti maši izgovarjamo tudi trdne in čvrste besede naše vere, ki nam dajejo oporo in nas rešujejo strahu pred drugače mislečimi ali nasilnimi. To so besede, s katerimi zagotovimo našemu Gospodu in Kralju svojo zvestobo: Tvoje je kraljestvo, tvoja je oblast in slava vekomaj! V to verujemo, s tem se ponašamo, saj skozi Božje oči še politika izgleda normalna – daleč od tega, da bi bila najpomembnejša za naše življenje. Minljiva je in vodi jo On, ki nosi vse čase v svojih dlaneh.

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.

S. Emanuela Žerdin: Nepolitično o političnem

Ko se bodo volitve končale, ko bodo zmagovalci še praznovali, a poraženci žalovali, se spomnimo, da pri vsaki sveti maši izgovarjamo tudi trdne in čvrste besede naše vere, ki nam dajejo oporo in nas rešujejo strahu pred drugače mislečimi ali nasilnimi. To so besede, s katerimi zagotovimo našemu Gospodu in Kralju svojo zvestobo: Tvoje je kraljestvo, tvoja je oblast in slava vekomaj! V to verujemo, s tem se ponašamo, saj skozi Božje oči še politika izgleda normalna – daleč od tega, da bi bila najpomembnejša za naše življenje. Minljiva je in vodi jo On, ki nosi vse čase v svojih dlaneh.

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.

S. Emanuela Žerdin

komentardružbaduhovnostpolitika

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Radio Ognjišče

politikaspoznanje več predsodek manjBranko Cestnik

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ... |
Fižolova in lečina juha za postni čas

Poslušalka je prosila za nasvet za petkovo fižolovo ali pa lečino juho brez mesa. Sestra Nikolina pravi, da lahko pustimo zrnje v juhi, še boljša pa je kremna juha. V tem primeru juhi lahko še kaj dodamo in je bolj bogatega okusa. Fižol ali pa lečo skuhamo in nato stlačimo oziroma prepasiramo skozi cedilo. Posebej pa na čebuli prepražimo na rezine naribane korenček in 1-2 krompirja, gomolj zelene iz ozimnice in po želji še kakšno drugo zelenjavo. Posolimo in prilijem ter pokrito zdušimo. Zmiksamo s paličnim mešalnikom in zlijemo v juho. Če pa bomo pustili fižol in lečo v zrnju, pa damo narezano zelenjavo kuhat zraven, dodamo še lovor. Po želji lahko na koncu dodamo smetanov podmet.

Fižolova in lečina juha za postni čas

Poslušalka je prosila za nasvet za petkovo fižolovo ali pa lečino juho brez mesa. Sestra Nikolina pravi, da lahko pustimo zrnje v juhi, še boljša pa je kremna juha. V tem primeru juhi lahko še kaj dodamo in je bolj bogatega okusa. Fižol ali pa lečo skuhamo in nato stlačimo oziroma prepasiramo skozi cedilo. Posebej pa na čebuli prepražimo na rezine naribane korenček in 1-2 krompirja, gomolj zelene iz ozimnice in po želji še kakšno drugo zelenjavo. Posolimo in prilijem ter pokrito zdušimo. Zmiksamo s paličnim mešalnikom in zlijemo v juho. Če pa bomo pustili fižol in lečo v zrnju, pa damo narezano zelenjavo kuhat zraven, dodamo še lovor. Po želji lahko na koncu dodamo smetanov podmet.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Radijski roman

VEČ ... |
Pot do resnice, 29. del

Konec romana je srečen, naslov zadnjega poglavja je namreč Moj zakon v Kristusu. 

Pot do resnice, 29. del

Konec romana je srečen, naslov zadnjega poglavja je namreč Moj zakon v Kristusu. 

Mateja Subotičanec

knjiga

Ob radijskem ognjišču

VEČ ... |
Sandie Shaw, Sergio Endrigo, Gabi Novak, Edvin Fliser

0:01:44_Edvin Fliser - Otroci morja  
0:06:20_Sergio Endrigo - L’arca di Noe  
0:09:46_JOE COCKER & Jennifer Warnes - Up Where We Belong  
0:15:00_Braco Koren - Barbara  
0:17:06_Gabi Novak - Pamtim Samo Sretne Dane  
0:22:28_Roberta Flack - Killing Me Softly  
0:28:05_Meta Malus - Moje Pot  
0:31:02_Sweet People - Belinda  
0:33:23_SANDIE SHAW - PUPPET ON A STRING  
0:36:45_Majda Sepe - Mesečnik Anton  
0:39:56_Freddy Quinn - 5000 Meilen Von Zu Haus’  
0:43:13_VAN MORRISON - HAVE I TOLD YOU LATELY  
0:49:00_ČOBI - Ova tiha noc  
0:54:21_Zdenka Vučkovič - čovik moj  
1:02:33_ALENKA GODEC & NEW SWING QUARTET - ZAHVALA  
1:08:20_ABBA - I HAVE A DREAM  
1:15:07_OLIVIA NEWTON JOHN & JOHN TRAVOLTA - YOU’RE THE ONE THAT WANT  
1:17:48_ROK KOSMAČ - NE POZABI ME TI  
1:21:40_LORETTA GOGGI - Maledetta Primavera  
1:25:46_SEVERINA - GARDELIN  
1:30:33_FRANE MILČINSKI-JEŽEK - MOJ NAROBE SVET 

Sandie Shaw, Sergio Endrigo, Gabi Novak, Edvin Fliser

0:01:44_Edvin Fliser - Otroci morja  
0:06:20_Sergio Endrigo - L’arca di Noe  
0:09:46_JOE COCKER & Jennifer Warnes - Up Where We Belong  
0:15:00_Braco Koren - Barbara  
0:17:06_Gabi Novak - Pamtim Samo Sretne Dane  
0:22:28_Roberta Flack - Killing Me Softly  
0:28:05_Meta Malus - Moje Pot  
0:31:02_Sweet People - Belinda  
0:33:23_SANDIE SHAW - PUPPET ON A STRING  
0:36:45_Majda Sepe - Mesečnik Anton  
0:39:56_Freddy Quinn - 5000 Meilen Von Zu Haus’  
0:43:13_VAN MORRISON - HAVE I TOLD YOU LATELY  
0:49:00_ČOBI - Ova tiha noc  
0:54:21_Zdenka Vučkovič - čovik moj  
1:02:33_ALENKA GODEC & NEW SWING QUARTET - ZAHVALA  
1:08:20_ABBA - I HAVE A DREAM  
1:15:07_OLIVIA NEWTON JOHN & JOHN TRAVOLTA - YOU’RE THE ONE THAT WANT  
1:17:48_ROK KOSMAČ - NE POZABI ME TI  
1:21:40_LORETTA GOGGI - Maledetta Primavera  
1:25:46_SEVERINA - GARDELIN  
1:30:33_FRANE MILČINSKI-JEŽEK - MOJ NAROBE SVET 

Matjaž Merljak Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ... |
Iztok Mrak: Če želimo kaj doseči, se moramo sprejeti

Februarja obeležujemo dan bolnikov, dan socialne pravičnosti in ob sklepu meseca dan redkih bolezni. K pogovoru smo povabili Iztoka Mraka, dipl. socialnega delavca, predsednika Socialne zbornice Slovenije, ki je vključen tudi v Društvo distrofikov Slovenije, in od rojstva živi z diagnozo redke živčno-mišične bolezni. Navdihuje s svojo zavzetostjo, radostjo in pogledom na življenje. 

Iztok Mrak: Če želimo kaj doseči, se moramo sprejeti

Februarja obeležujemo dan bolnikov, dan socialne pravičnosti in ob sklepu meseca dan redkih bolezni. K pogovoru smo povabili Iztoka Mraka, dipl. socialnega delavca, predsednika Socialne zbornice Slovenije, ki je vključen tudi v Društvo distrofikov Slovenije, in od rojstva živi z diagnozo redke živčno-mišične bolezni. Navdihuje s svojo zavzetostjo, radostjo in pogledom na življenje. 

Nataša Ličen

življenjezdravjeodnosipogovor