Is podcast
V oddaji Srečanja smo gostili salezijanca iz Ugande, Cypriana Mbaziira, ki je prišel kot misijonar v Slovenijo. Z njim je bil tudi sobrat Klemen Balažič.
V oddaji Srečanja smo gostili salezijanca iz Ugande, Cypriana Mbaziira, ki je prišel kot misijonar v Slovenijo. Z njim je bil tudi sobrat Klemen Balažič.
V oddaji Srečanja smo gostili salezijanca iz Ugande, Cypriana Mbaziira, ki je prišel kot misijonar v Slovenijo. Z njim je bil tudi sobrat Klemen Balažič.
Srečanja
Tokratna oddaja Srečanja je bila namenjena ozaveščanju o ideologiji spola v slovenskem prostoru. Gosta sta bila mag. Mojca Belcl Magdič in dr. Gabriel Kavčič, ki sta spregovorila o osnovnih pojmih LGBTRQ+ in o tem, kako v praksi prepoznati vdor te ideologije v šole in druge ustanove.
Srečanja
Tokratna oddaja Srečanja je bila namenjena ozaveščanju o ideologiji spola v slovenskem prostoru. Gosta sta bila mag. Mojca Belcl Magdič in dr. Gabriel Kavčič, ki sta spregovorila o osnovnih pojmih LGBTRQ+ in o tem, kako v praksi prepoznati vdor te ideologije v šole in druge ustanove.
Srečanja
G. Jože prihaja iz župnije Želimlje in je mednarodni računalniški strokovnjak in mož številnih talentov. Na radiu ga poznamo po odlični peki kruha iz droži, je pa tudi eden od »varovancev« svetniške kandidatke Cvetane Priol, ki jo opisujejo kot mistikinjo in misijonarko iz bolniške postelje. Oddajo Srečanja smo posvetili predvsem njegovemu spominu na Cvetano. Po Jožetovem rojstvu si je celo zaželela, da bi postala njegova krstna botra. Ga je pa pot vodila daleč od vere vse do trenutka skoraj čudežnega spreobrnjenja. Kaj se je zgodilo, prisluhnite...
Srečanja
G. Jože prihaja iz župnije Želimlje in je mednarodni računalniški strokovnjak in mož številnih talentov. Na radiu ga poznamo po odlični peki kruha iz droži, je pa tudi eden od »varovancev« svetniške kandidatke Cvetane Priol, ki jo opisujejo kot mistikinjo in misijonarko iz bolniške postelje. Oddajo Srečanja smo posvetili predvsem njegovemu spominu na Cvetano. Po Jožetovem rojstvu si je celo zaželela, da bi postala njegova krstna botra. Ga je pa pot vodila daleč od vere vse do trenutka skoraj čudežnega spreobrnjenja. Kaj se je zgodilo, prisluhnite...
Srečanja
Oče alkoholik, mati živčna razvalina; posiljena pri petnajstih letih, pri sedemnajstih je naredila splav. Življenje je bilo polno stiske, žalosti, občutkov nezaželenosti, depresije. Je izhod iz tega mogoč? O svojem življenju je pričevala gospa Marija, ki je natanko 40 let po splavu našla novo upanje.
Srečanja
Oče alkoholik, mati živčna razvalina; posiljena pri petnajstih letih, pri sedemnajstih je naredila splav. Življenje je bilo polno stiske, žalosti, občutkov nezaželenosti, depresije. Je izhod iz tega mogoč? O svojem življenju je pričevala gospa Marija, ki je natanko 40 let po splavu našla novo upanje.
Srečanja
Tokratna oddaja Srečanja je bila namenjena vprašanjem evtanazije in pomoči pri samomoru. Slišali ste povzetek okrogle mize o tej aktualni temi. Naši gostje so bili: moralni teolog Roman Globokar, družinski zdravnik Andrej Kravos, onkologinja Maja Ebert Moltara in pravnik Blaž Ivanc.
Srečanja
Tokratna oddaja Srečanja je bila namenjena vprašanjem evtanazije in pomoči pri samomoru. Slišali ste povzetek okrogle mize o tej aktualni temi. Naši gostje so bili: moralni teolog Roman Globokar, družinski zdravnik Andrej Kravos, onkologinja Maja Ebert Moltara in pravnik Blaž Ivanc.
Srečanja
Večerna tema oddaje Srečanja je bila tokrat Krščanska čuječnost v praksi. Naša gosta sta bila dejavna kristjana, zakonca in psihoterapevta Marinka in Miha Černetič. Povedala sta nam, kako jima je drža čuječnosti izboljšala življenje, ju približala Bogu in kako pomagata drugim.
Srečanja
Večerna tema oddaje Srečanja je bila tokrat Krščanska čuječnost v praksi. Naša gosta sta bila dejavna kristjana, zakonca in psihoterapevta Marinka in Miha Černetič. Povedala sta nam, kako jima je drža čuječnosti izboljšala življenje, ju približala Bogu in kako pomagata drugim.
Srečanja
Ni minil dan, ko sem pomislila na ta usodni dan splava, ko sem se odločila odreči svojemu otroku in ni minil dan, ko sem pomislila na otroka in kako bi ga s toplim objemom objela in ga z veseljem vzgajala in skrbela zanj. Neštetokrat sem se vprašala in v sebi kričala: Zakaj?! Zakaj?!, nam je v oddaji zaupala mamica, ki se je odločila za splav in dodala: Nešteto »zakajev«. Ki pa niso prinesli odgovora. Ampak samo golo dejstvo. Zgodilo se je. Ni vrnitve nazaj. Kaj jo je pripeljalo do te odločitve in kje je našla pot ozdravljenja, ste slišali v tokratni oddaji Srečanja.
Srečanja
Ni minil dan, ko sem pomislila na ta usodni dan splava, ko sem se odločila odreči svojemu otroku in ni minil dan, ko sem pomislila na otroka in kako bi ga s toplim objemom objela in ga z veseljem vzgajala in skrbela zanj. Neštetokrat sem se vprašala in v sebi kričala: Zakaj?! Zakaj?!, nam je v oddaji zaupala mamica, ki se je odločila za splav in dodala: Nešteto »zakajev«. Ki pa niso prinesli odgovora. Ampak samo golo dejstvo. Zgodilo se je. Ni vrnitve nazaj. Kaj jo je pripeljalo do te odločitve in kje je našla pot ozdravljenja, ste slišali v tokratni oddaji Srečanja.
Srečanja
Temu smo pozornost namenili v oddaji Srečanja. Papež v okrožnici Vsi smo bratje jasno poudari, da brez resnice in spomina ni pristne sprave. Gosta, dr. Igorja Bahovca in prof. Tomaža Simčiča smo povprašali tudi, kaj pomeni odpuščanje in zakaj je maščevanje škodljivo.
Pred dnevom državnosti smo se povprašali, kako nam lahko kultura srečanja, ki jo papež predlaga, pomaga graditi svet prihodnosti. Zdaj je že jasno, da se nihče ne more rešiti sam, da moramo piskati neke skupne rešitve.
Srečanja
Temu smo pozornost namenili v oddaji Srečanja. Papež v okrožnici Vsi smo bratje jasno poudari, da brez resnice in spomina ni pristne sprave. Gosta, dr. Igorja Bahovca in prof. Tomaža Simčiča smo povprašali tudi, kaj pomeni odpuščanje in zakaj je maščevanje škodljivo.
Pred dnevom državnosti smo se povprašali, kako nam lahko kultura srečanja, ki jo papež predlaga, pomaga graditi svet prihodnosti. Zdaj je že jasno, da se nihče ne more rešiti sam, da moramo piskati neke skupne rešitve.
Obravnavamo najintimnejša vprašanja lepote človekovega življenja, pa tudi stisk, s katerimi se ljudje srečujemo v sodobnem svetu. Iščemo poti iz zamotanih klobčičev zlorab, splava in raznih zasvojenosti.
Naš gost
Pred slovenskim kulturnim praznikom, ob prihajajočem 80 rojstnem dnevu in pred podelitvijo najvišjih državnih priznanj za delovanje na umetniških področjih, je bil v oddaji »Naš gost« letošnji Prešernov nagrajenec za življenjsko delo, akademski slikar in pedagog Herman Gvardjančič! Z njim smo govorili o umetnosti in ustvarjanju o pedagoškem delu in tudi o praznovanju praznika kulture, kajti Slovenci smo verjetno edini narod, ki imamo ob tem prazniku tudi dela prost dan …
Kar tri velike Gvardjančičeve razstave bodo v tem letu na ogled. Prva v Galeriji Equrna, ki ga je tudi predlagala za Prešernovo nagrado za življenjsko delo, zatem v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, tretja pa bo poleti v Škofji Loki.
Za Hermana Gvardjančiča je izjemno pomembna krajina. Ta je tista, ki ga resnično zanima. Ker prihaja iz okolice Škofje Loke (Gorenja vas – Reteče), smo govorili tudi o tem, da ima to mesto pri nas bržčas najdaljšo slikarsko tradicijo z brati Šubic, Ažbetom, Groharjem in še z vrsto drugih umetnikov brez katerih si težko predstavljamo slovensko slikarstvo, še posebej moderno. Sem se umešča tudi naš gost …
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.
Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.
Lahko noč, moj angel
Priznam, da mi ni vseeno in sem rad na dobrem glasu. Lažje zaspim, če vem, da ležim v postelji in ne nekomu v želodcu. A dobro vem, kam se bo nagnila tehtnica …
Sol in luč
Kako s telesnimi vajami poskrbimo zase? Kako telo, čustva in misli spravimo v gibanje, ki nam pomaga otresti se obremenitev in travm ter spominov nanje? S preprostimi telesnimi vajami lahko vadimo optimističen odnos do življenja. S tem izboljšamo počutje, zaupanje vase in dobro ter splošno odpornost. Odpornost pomeni sposobnost nekaj odbiti, je sposobnost obvladovanja kriz. Ljudje, ki pridobijo to sposobnost, so samozavestni, sočutni, optimistični in srečni. Knjižica “Glavo gor” je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.
Komentar tedna
Da bi lahko živeli in uresničili kitico naše državne himne: »Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan«; je nujno potrebno spet oživeti eno kitico prej, ki pravi: »Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je sinóv sloveče matere«! Da bi bili tolerantni in spoštljivi do drugih narodov in kultur, se moramo naučiti ljubiti, spoštovati in biti ponosni na svoj narod, svojo kulturo in svojo zgodovino.
Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 04. februar 2023 ob 05-ih
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Naš gost
Pred slovenskim kulturnim praznikom, ob prihajajočem 80 rojstnem dnevu in pred podelitvijo najvišjih državnih priznanj za delovanje na umetniških področjih, je bil v oddaji »Naš gost« letošnji Prešernov nagrajenec za življenjsko delo, akademski slikar in pedagog Herman Gvardjančič! Z njim smo govorili o umetnosti in ustvarjanju o pedagoškem delu in tudi o praznovanju praznika kulture, kajti Slovenci smo verjetno edini narod, ki imamo ob tem prazniku tudi dela prost dan …
Kar tri velike Gvardjančičeve razstave bodo v tem letu na ogled. Prva v Galeriji Equrna, ki ga je tudi predlagala za Prešernovo nagrado za življenjsko delo, zatem v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, tretja pa bo poleti v Škofji Loki.
Za Hermana Gvardjančiča je izjemno pomembna krajina. Ta je tista, ki ga resnično zanima. Ker prihaja iz okolice Škofje Loke (Gorenja vas – Reteče), smo govorili tudi o tem, da ima to mesto pri nas bržčas najdaljšo slikarsko tradicijo z brati Šubic, Ažbetom, Groharjem in še z vrsto drugih umetnikov brez katerih si težko predstavljamo slovensko slikarstvo, še posebej moderno. Sem se umešča tudi naš gost …
Za življenje
Tokrat smo vstopili v vrtinec čustvenih zlorab, ki lahko za odnose pomeni pravo razdejanje. Težko ga je prepoznati, saj se pogosto zgodi, da obe strani v njem plešeta svojo vlogo. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. V kontaktni oddaji so sodelovali tudi poslušalci s svojimi vprašanji.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče