Zgodovinarka, novinarka, teologinja, popotnica in prostovoljka v Hospicu Andreja Rustja je napisala knjigo z naslovom Nemo žalovanje. V njej govori o žalovanju po spontanem splavu, ki je v naši družbi popolnoma prezrto. Čeprav otroka ljudje okrog nas še niso vedeli, ne pomeni, da ni obstajal. Posebna vez se je že spletla med njim in njegovo materjo. Katere so napačne tolažilne besede materi po spontanem splavu? Kako je pri nas urejen pokop nerojenega otroka in zakaj je pomembno, da te bolečine ne potlačimo? To so le nekatera od vprašanj, ki smo jih odprli v oddaji Srečanja.
Zgodovinarka, novinarka, teologinja, popotnica in prostovoljka v Hospicu Andreja Rustja je napisala knjigo z naslovom Nemo žalovanje. V njej govori o žalovanju po spontanem splavu, ki je v naši družbi popolnoma prezrto. Čeprav otroka ljudje okrog nas še niso vedeli, ne pomeni, da ni obstajal. Posebna vez se je že spletla med njim in njegovo materjo. Katere so napačne tolažilne besede materi po spontanem splavu? Kako je pri nas urejen pokop nerojenega otroka in zakaj je pomembno, da te bolečine ne potlačimo? To so le nekatera od vprašanj, ki smo jih odprli v oddaji Srečanja.
Zgodovinarka, novinarka, teologinja, popotnica in prostovoljka v Hospicu Andreja Rustja je napisala knjigo z naslovom Nemo žalovanje. V njej govori o žalovanju po spontanem splavu, ki je v naši družbi popolnoma prezrto. Čeprav otroka ljudje okrog nas še niso vedeli, ne pomeni, da ni obstajal. Posebna vez se je že spletla med njim in njegovo materjo. Katere so napačne tolažilne besede materi po spontanem splavu? Kako je pri nas urejen pokop nerojenega otroka in zakaj je pomembno, da te bolečine ne potlačimo? To so le nekatera od vprašanj, ki smo jih odprli v oddaji Srečanja.
Srečanja
Odnos družbe do oseb z invalidnostjo se izboljšuje. K temu veliko pripomore osebna asistenca, ki mladi prevajalki Agnes Kojc omogoča zares polno življenje. A še je prostor za izboljšave., pravi, zato si prizadeva za sodelovanje oseb z invalidnostjo v Sloveniji in tujini ter aktivno išče možnosti za zaposlitev in samostojno življenje. K pogovoru smo povabili tudi njeno osebno asistentko Katjo Lasbaher.
Srečanja
Odnos družbe do oseb z invalidnostjo se izboljšuje. K temu veliko pripomore osebna asistenca, ki mladi prevajalki Agnes Kojc omogoča zares polno življenje. A še je prostor za izboljšave., pravi, zato si prizadeva za sodelovanje oseb z invalidnostjo v Sloveniji in tujini ter aktivno išče možnosti za zaposlitev in samostojno življenje. K pogovoru smo povabili tudi njeno osebno asistentko Katjo Lasbaher.
Srečanja
Gosta oddaje Srečanja sta bila Barbara in Marko Zrnec, ki sta poročena 35 let, imata odraslo hčerko in dva vnučka. Od leta 2018 vodita zakonske tečaje Ljubezen in spoštovanje, ki jih je zasnoval Emerson Eggerich. Barbara je po poklicu fizioterapevtka, Marko pa uči v glasbeni šoli. Svojo ljubezen do glasbe zadnja leta preliva v avtorske pesmi, s katerimi skupaj nastopata po Sloveniji. Zase pravita, da sta zagovornika zakona, ki z besedo in glasbo pričujeta o lepoti odnosa med možem in ženo.
Srečanja
Gosta oddaje Srečanja sta bila Barbara in Marko Zrnec, ki sta poročena 35 let, imata odraslo hčerko in dva vnučka. Od leta 2018 vodita zakonske tečaje Ljubezen in spoštovanje, ki jih je zasnoval Emerson Eggerich. Barbara je po poklicu fizioterapevtka, Marko pa uči v glasbeni šoli. Svojo ljubezen do glasbe zadnja leta preliva v avtorske pesmi, s katerimi skupaj nastopata po Sloveniji. Zase pravita, da sta zagovornika zakona, ki z besedo in glasbo pričujeta o lepoti odnosa med možem in ženo.
Srečanja
Tokrat sta bila naša pričevalca res izjemna, saj sta povedala, kako sta kot neverna spoznala Jezusa in to je spremenilo njuno življenje. Našla sta tudi pot v Katoliško cerkev, ki jo sprejemata kljub nekaterim njenim grehom in slabostim. In kaj so rekli njuni prijatelji? Kako danes gledata na svet in soljudi?
Srečanja
Tokrat sta bila naša pričevalca res izjemna, saj sta povedala, kako sta kot neverna spoznala Jezusa in to je spremenilo njuno življenje. Našla sta tudi pot v Katoliško cerkev, ki jo sprejemata kljub nekaterim njenim grehom in slabostim. In kaj so rekli njuni prijatelji? Kako danes gledata na svet in soljudi?
Srečanja
V pred božični oddaji Srečanja so bile z nami štiri čudovite žene, ki vsaka na izviren način živi svojo temeljno poklicanost kot žena in mama. Poleg tega pa počnejo še veliko drugih stvari. Pogovarjale smo se ob knjigi Mama moli z otroki, francoske avtorice Claire de Feligonde. Z nami so bile novinarka in pisateljica Lucija Čakš, učiteljica in lektorica, predvsem pa mama Marta Novak, docentka na Katedri za pastoralno in oznanjevalno teologijo in še marsikaj drugega Iva Nežič Glavica, in pa kot zase pravi: Božja hči, žena, mama, sestra v Jezusu Petra Duhannoy.
Srečanja
V pred božični oddaji Srečanja so bile z nami štiri čudovite žene, ki vsaka na izviren način živi svojo temeljno poklicanost kot žena in mama. Poleg tega pa počnejo še veliko drugih stvari. Pogovarjale smo se ob knjigi Mama moli z otroki, francoske avtorice Claire de Feligonde. Z nami so bile novinarka in pisateljica Lucija Čakš, učiteljica in lektorica, predvsem pa mama Marta Novak, docentka na Katedri za pastoralno in oznanjevalno teologijo in še marsikaj drugega Iva Nežič Glavica, in pa kot zase pravi: Božja hči, žena, mama, sestra v Jezusu Petra Duhannoy.
Srečanja
Življenje ovdovelih je precej skrito in neopaženo. Kdor te izkušnje nima, težko razume, kaj so doživeli in kako živijo naprej kljub bolečini, praznini in žalosti. Zato so toliko bolj dragocena pričevanja. Hvaležni smo Alenki in Teodorju za iskreno delitev izkušnje izgube, žalovanja in življenja za ljubljeno osebo na drugačen način. Vse to zmoreta v moči vere v večno življenje, kjer ne bo več solz, bolečine in smrti.
Srečanja
Življenje ovdovelih je precej skrito in neopaženo. Kdor te izkušnje nima, težko razume, kaj so doživeli in kako živijo naprej kljub bolečini, praznini in žalosti. Zato so toliko bolj dragocena pričevanja. Hvaležni smo Alenki in Teodorju za iskreno delitev izkušnje izgube, žalovanja in življenja za ljubljeno osebo na drugačen način. Vse to zmoreta v moči vere v večno življenje, kjer ne bo več solz, bolečine in smrti.
Srečanja
Milena je po burnem otroštvu zaradi zasvojenosti in težav, ki jih je povzročal njen brat, tudi sama v mladosti zapadla v alkohol in droge. Ko se je po čudežu osvobodila, je nepričakovano zanosila. Strah je bil premočan in odločila se je za splav. Takole se spominja: Takrat se je zame začel pravi pekel. Padla sem v globoko depresijo, po nekaj ur sem gledala v eno samo točko. Sanjarila je, da se je takrat odločila drugače, vendar je odločitev za splav dokončna. Zavedla se je, da je postala krvnik lastnega otroka. O tem, kako je našla novo upanje in vero v to, da jo Bog ljubi, ste slišali v oddaji Srečanja.
Srečanja
Milena je po burnem otroštvu zaradi zasvojenosti in težav, ki jih je povzročal njen brat, tudi sama v mladosti zapadla v alkohol in droge. Ko se je po čudežu osvobodila, je nepričakovano zanosila. Strah je bil premočan in odločila se je za splav. Takole se spominja: Takrat se je zame začel pravi pekel. Padla sem v globoko depresijo, po nekaj ur sem gledala v eno samo točko. Sanjarila je, da se je takrat odločila drugače, vendar je odločitev za splav dokončna. Zavedla se je, da je postala krvnik lastnega otroka. O tem, kako je našla novo upanje in vero v to, da jo Bog ljubi, ste slišali v oddaji Srečanja.
Srečanja
Smrt je del našega življenja, a v naši družbi čisto preveč potisnjena v ozadje. S tem pa tudi žalujoči, ki so izgubili drago osebo. Tamara Tedesco Ljutić iz Slovenskega društva Hospic to ve iz lastne izkušnje izgube najstniške hčerke, ki je zbolela za rakom. Marjetica Stojanovič Verdinek pa je v prometni nesreči izgubila moža in sina. Za obema je dolg proces žalovanja, zdaj pa pri Slovenskem društvu Hospic pomagata drugim, da odžalujejo in začnejo novo življenje.
Srečanja
Smrt je del našega življenja, a v naši družbi čisto preveč potisnjena v ozadje. S tem pa tudi žalujoči, ki so izgubili drago osebo. Tamara Tedesco Ljutić iz Slovenskega društva Hospic to ve iz lastne izkušnje izgube najstniške hčerke, ki je zbolela za rakom. Marjetica Stojanovič Verdinek pa je v prometni nesreči izgubila moža in sina. Za obema je dolg proces žalovanja, zdaj pa pri Slovenskem društvu Hospic pomagata drugim, da odžalujejo in začnejo novo življenje.
Duhovna misel
Nekoč je vladal kralj, ki ni imel otrok. Poslal je sle po vsem kraljestvu. Ljudem je sporočil, da se lahko vsak mlad ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Za življenje
Z Alenko Rebula smo se pogovarjali o pomenu prepoznavanja nezavednega, ki vodi čustva in odzive, kako se resnično spoznati in kako šele postavljeni lahko delujemo v ljubezni. Kaj to sploh pomeni, živeti v sobivanju iz ljubezni - Ljubezen je velika beseda, kako lahko prepoznamo, če so v ozadju vzorci, iz katerih delujemo, pa se jih ne zavedamo, ali morda strahovi, ki jih imamo v sebi, še od rodov nazaj.
Spoznanje več, predsodek manj
Tokrat smo govorili o tem, kako zagotoviti mir Evropi, kako okrepiti sodelovanje na področju varnosti, kako pomagati Ukrajini, zakaj povečati izdatke za obrambo? Kaj pa odnos Evropa : ZDA skozi prizmo carinske vojne. Kakšno sporočilo prinaša zbornik Soglasje za zgodovinski trenutek, novi prispevki za slovenski pomladni program? In še o morebitnih predčasnih volitvah, bližnjem referendumu in prepričanju oblastnikov, da je možno očistiti tudi ustavno sodišče.
Slovencem po svetu in domovini
Rojaki v Benečiji bodo tudi letos lahko alelujo zapeli v slovenskem jeziku. V cerkvi v Ažli, naselju v občini Špeter, bo na veliko soboto potekala vigilija. Na začetku bo duhovnik blagoslovil ogenj, na koncu pa še bo tradicionalni blagoslov velikonočnih jedi. Srečanje pripravlja Združenje Blankin, ki bo poskrbelo tudi za knjižico z molitvami in pesmimi ter berila. Kot še poroča petnajstdnevnik Dom, bodo med jutrišnjo krizmeno mašo v videmski stolnici praznovali tudi jubileje duhovništva. Beneška Slovenca, msgr. Marino Qualizza in Božo Zuanella sta med njimi, saj praznujeta biserno mašo. Posvečena sta bila pred 60-imi leti, 29. junija 1965. Msgr. Qualizza je do lanskega poletja daroval nedeljske svete maše v slovenščini v Dreki in Špetru, je tudi odgovorni urednik časopisa Dom. Božo Zuanella pa je župnik v Tarčmunu, Sovodnju in Matajurju ter je odgovoren za pripravo beneškoslovenskih otrok na prvo sveto obhajilo. Rojaki so jima za šestdesetletno delo zelo hvaležni, saj sta vse svoje moči posvetila Bogu in domačim ljudem.
Naš gost
Igor Tuta je pred kratkim praznoval osemdesetletnico. Je vsestranski kulturni delavec, s pomembno in dolgoletno vlogo med Slovenci v zamejskem prostoru. Vso svojo delovno dobo je posvetil Radiu Trst A, sodeloval je tudi pri številnih televizijskih dokumentarnih oddajah. Od otroštva predan skavt, tudi po njegovi zaslugi je v tržaškem okolju to gibanje zelo živo. Med njegovimi vidnejšimi zanimanji je tudi filatelija. V zadnjih letih pa se največ posveča publicistiki.
Ritem srca
Dnevu primerno nas je glasba vodila k razmišljanju o križu. Z glasbo in izvajalci smo simbolično romali od slovenskega Ribniškega pasijona, na Hrvaško, k Marinu Karačiču in VIS Veritas aeterna, pa potem k norveški vokalni zasedbi iz Osla, od tam pa čez lužo k novi glasbi prijateljske naveze, ki deluje pod imenom Sons Of Sunday – Sinovi nedelje. Naše glasbeno potovanje po poti križa smo sklenili na jugu, v Argentini, pri pevki Athenas.
Petkov večer
V času, ki je rezerviran za oddajo Petkov večer, smo prisluhnili Pasijonu Mengore, ki ga je leta 2010 v obliki sonetnega venca napisal Leon Oblak.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Doživetja narave
4. julija letos bo minilo sto let od smrti »moža osmih blagrov«, kot je Piera Giorgia Frassatija imenoval papež Janez Pavel II. S svojo predanostjo socialni pravičnosti, dobrodelnosti in z vero, ki jo je živel skozi dejanja, je utelešal duha blagrov. Med jubilejnim svetoletnim srečanjem mladih bo Frassati 3. avgusta razglašen za svetnika. Na veliki petek smo osvetlili njegovo življenje in njegov odnos do gora, ki jih je zelo rad obiskoval.