Glas govori, kdo sem in kaj doživljam

Natalija Hormuth je profesorica latinščine in francoščine, svetovalka za celostno življenje in zdravje, coaching za vodenje z vrednotami, coaching za zavestno uporabo svojega glasu in solo pevka. V Slovenijo se je Natalija skupaj z družino vrnila v želji po večjem stiku z naravo. Rojena je v Nemčiji, pred leti pa se je odločila za drugačno pot in se vselila v hišo svojih staršev, na Štajersko. 

V Nemčiji je bila profesorica v gimnaziji, sodelovala je tudi pri tamkajšnjem razvoju šolskega koncepta, z vrnitvijo v Slovenijo pa ob vseh omenjenih dejavnostih na domači kmetiji pomaga ljudem, kjer sta z možem na holističen način združila glasbo ter stik z naravo in konjem. Z možem veliko koncertirata, on je pisanist in dirigent, nastopata po cerkvah, kulturnih domovih, tudi po gradovih, skratka na veliko odrih in ob različnih prireditvah. Večinoma klasično in sakralno glasbo. O Natalijinem delu lahko več preberete tudi v reviji Vzgoja, članek o celostnem poučevanju in modelu TCI. 

Če vas zanimata seminarja, ki ju pripravlja Natalija Hormuth, o smernicah Ruth Cohn ter o celostnem in zavestnem spremljanju otrok »Uspešno vodenje pouka« in »Uspešna komunikacija s starši v težjih situacijah«, ki sta uvrščena tudi v katalog Katis, dobite več informacij na povezavi: izobrazevanje@dkps.si www.dkps.s 

Nataša Ličen

narava odnosi duhovnost družba pogovor izobraževanje vzgoja

30. 11. 2023
Glas govori, kdo sem in kaj doživljam

Natalija Hormuth je profesorica latinščine in francoščine, svetovalka za celostno življenje in zdravje, coaching za vodenje z vrednotami, coaching za zavestno uporabo svojega glasu in solo pevka. V Slovenijo se je Natalija skupaj z družino vrnila v želji po večjem stiku z naravo. Rojena je v Nemčiji, pred leti pa se je odločila za drugačno pot in se vselila v hišo svojih staršev, na Štajersko. 

V Nemčiji je bila profesorica v gimnaziji, sodelovala je tudi pri tamkajšnjem razvoju šolskega koncepta, z vrnitvijo v Slovenijo pa ob vseh omenjenih dejavnostih na domači kmetiji pomaga ljudem, kjer sta z možem na holističen način združila glasbo ter stik z naravo in konjem. Z možem veliko koncertirata, on je pisanist in dirigent, nastopata po cerkvah, kulturnih domovih, tudi po gradovih, skratka na veliko odrih in ob različnih prireditvah. Večinoma klasično in sakralno glasbo. O Natalijinem delu lahko več preberete tudi v reviji Vzgoja, članek o celostnem poučevanju in modelu TCI. 

Če vas zanimata seminarja, ki ju pripravlja Natalija Hormuth, o smernicah Ruth Cohn ter o celostnem in zavestnem spremljanju otrok »Uspešno vodenje pouka« in »Uspešna komunikacija s starši v težjih situacijah«, ki sta uvrščena tudi v katalog Katis, dobite več informacij na povezavi: izobrazevanje@dkps.si www.dkps.s 

Nataša Ličen

VEČ ...|30. 11. 2023
Glas govori, kdo sem in kaj doživljam

Natalija Hormuth je profesorica latinščine in francoščine, svetovalka za celostno življenje in zdravje, coaching za vodenje z vrednotami, coaching za zavestno uporabo svojega glasu in solo pevka. V Slovenijo se je Natalija skupaj z družino vrnila v želji po večjem stiku z naravo. Rojena je v Nemčiji, pred leti pa se je odločila za drugačno pot in se vselila v hišo svojih staršev, na Štajersko. 

V Nemčiji je bila profesorica v gimnaziji, sodelovala je tudi pri tamkajšnjem razvoju šolskega koncepta, z vrnitvijo v Slovenijo pa ob vseh omenjenih dejavnostih na domači kmetiji pomaga ljudem, kjer sta z možem na holističen način združila glasbo ter stik z naravo in konjem. Z možem veliko koncertirata, on je pisanist in dirigent, nastopata po cerkvah, kulturnih domovih, tudi po gradovih, skratka na veliko odrih in ob različnih prireditvah. Večinoma klasično in sakralno glasbo. O Natalijinem delu lahko več preberete tudi v reviji Vzgoja, članek o celostnem poučevanju in modelu TCI. 

Če vas zanimata seminarja, ki ju pripravlja Natalija Hormuth, o smernicah Ruth Cohn ter o celostnem in zavestnem spremljanju otrok »Uspešno vodenje pouka« in »Uspešna komunikacija s starši v težjih situacijah«, ki sta uvrščena tudi v katalog Katis, dobite več informacij na povezavi: izobrazevanje@dkps.si www.dkps.s 

Nataša Ličen

naravaodnosiduhovnostdružbapogovorizobraževanjevzgoja

Via positiva

VEČ ...|13. 3. 2025
Slovenka leta 2024

Jolanda Grom Ravnikar je Slovenka leta 2024, dolgoletna prostovoljka na ljubljanskem Onkološkem inštitutu, kjer se srečuje z ljudmi, ki so v hudi stiski. Vrsto let organizira dobrodelni koncert za Junake tretjega nadstropja, za otroke, ki so zboleli za rakom. Zbrani denar je vedno namenjen nakupu medicinske opreme zanje. Jolandino življenje je polno preizkušenj, odraščala je ob bolezni in izgubi v družini, prezgodaj se je morala osamosvojiti, poskrbeti za mlajšega brata, čeprav še sama otrok, in odrasti dobesedno čez noč. A kljub vsemu ostaja polna upanja in vere v boljšo prihodnost. Ob prejemu priznanja smo pogovor z njo ponovili. 

Slovenka leta 2024

Jolanda Grom Ravnikar je Slovenka leta 2024, dolgoletna prostovoljka na ljubljanskem Onkološkem inštitutu, kjer se srečuje z ljudmi, ki so v hudi stiski. Vrsto let organizira dobrodelni koncert za Junake tretjega nadstropja, za otroke, ki so zboleli za rakom. Zbrani denar je vedno namenjen nakupu medicinske opreme zanje. Jolandino življenje je polno preizkušenj, odraščala je ob bolezni in izgubi v družini, prezgodaj se je morala osamosvojiti, poskrbeti za mlajšega brata, čeprav še sama otrok, in odrasti dobesedno čez noč. A kljub vsemu ostaja polna upanja in vere v boljšo prihodnost. Ob prejemu priznanja smo pogovor z njo ponovili. 

družba pogovor odnosi

Via positiva

Slovenka leta 2024

Jolanda Grom Ravnikar je Slovenka leta 2024, dolgoletna prostovoljka na ljubljanskem Onkološkem inštitutu, kjer se srečuje z ljudmi, ki so v hudi stiski. Vrsto let organizira dobrodelni koncert za Junake tretjega nadstropja, za otroke, ki so zboleli za rakom. Zbrani denar je vedno namenjen nakupu medicinske opreme zanje. Jolandino življenje je polno preizkušenj, odraščala je ob bolezni in izgubi v družini, prezgodaj se je morala osamosvojiti, poskrbeti za mlajšega brata, čeprav še sama otrok, in odrasti dobesedno čez noč. A kljub vsemu ostaja polna upanja in vere v boljšo prihodnost. Ob prejemu priznanja smo pogovor z njo ponovili. 

VEČ ...|13. 3. 2025
Slovenka leta 2024

Jolanda Grom Ravnikar je Slovenka leta 2024, dolgoletna prostovoljka na ljubljanskem Onkološkem inštitutu, kjer se srečuje z ljudmi, ki so v hudi stiski. Vrsto let organizira dobrodelni koncert za Junake tretjega nadstropja, za otroke, ki so zboleli za rakom. Zbrani denar je vedno namenjen nakupu medicinske opreme zanje. Jolandino življenje je polno preizkušenj, odraščala je ob bolezni in izgubi v družini, prezgodaj se je morala osamosvojiti, poskrbeti za mlajšega brata, čeprav še sama otrok, in odrasti dobesedno čez noč. A kljub vsemu ostaja polna upanja in vere v boljšo prihodnost. Ob prejemu priznanja smo pogovor z njo ponovili. 

Nataša Ličen

družba pogovor odnosi

Via positiva

VEČ ...|6. 3. 2025
Tomaž Dietinger, tolmač angleškega in nemškega jezika, radijski voditelj in odličen logoterapevt.

Tomaž Dietinger je tolmač angleškega in nemškega jezika, radijski voditelj in odličen logoterapevt. Gostili smo ga  v Via positivi, govorili o njegovih zanimanjih in delu, poseben poudarek pa smo dali tudi mednarodnemu logoterapevtskemu simpoziju, ki bo naslednji konec tedna in na katerem bo sodeloval tudi Tomaž s svojim prispevkom o pomenu higiene spanja za dobro duševno zdravje.  Via positiva je na voljo tudi kot podkast.

Tomaž Dietinger, tolmač angleškega in nemškega jezika, radijski voditelj in odličen logoterapevt.

Tomaž Dietinger je tolmač angleškega in nemškega jezika, radijski voditelj in odličen logoterapevt. Gostili smo ga  v Via positivi, govorili o njegovih zanimanjih in delu, poseben poudarek pa smo dali tudi mednarodnemu logoterapevtskemu simpoziju, ki bo naslednji konec tedna in na katerem bo sodeloval tudi Tomaž s svojim prispevkom o pomenu higiene spanja za dobro duševno zdravje.  Via positiva je na voljo tudi kot podkast.

Via positiva

Tomaž Dietinger, tolmač angleškega in nemškega jezika, radijski voditelj in odličen logoterapevt.

Tomaž Dietinger je tolmač angleškega in nemškega jezika, radijski voditelj in odličen logoterapevt. Gostili smo ga  v Via positivi, govorili o njegovih zanimanjih in delu, poseben poudarek pa smo dali tudi mednarodnemu logoterapevtskemu simpoziju, ki bo naslednji konec tedna in na katerem bo sodeloval tudi Tomaž s svojim prispevkom o pomenu higiene spanja za dobro duševno zdravje.  Via positiva je na voljo tudi kot podkast.

VEČ ...|6. 3. 2025
Tomaž Dietinger, tolmač angleškega in nemškega jezika, radijski voditelj in odličen logoterapevt.

Tomaž Dietinger je tolmač angleškega in nemškega jezika, radijski voditelj in odličen logoterapevt. Gostili smo ga  v Via positivi, govorili o njegovih zanimanjih in delu, poseben poudarek pa smo dali tudi mednarodnemu logoterapevtskemu simpoziju, ki bo naslednji konec tedna in na katerem bo sodeloval tudi Tomaž s svojim prispevkom o pomenu higiene spanja za dobro duševno zdravje.  Via positiva je na voljo tudi kot podkast.

Radio Ognjišče

Via positiva

VEČ ...|27. 2. 2025
Ples treh prtleh

Folklora se kot tradicija nadaljuje iz roda v rod, in ni samo ples, je tudi petje, glasba, so noše in je koreografska vrednost izročila. Vsi ti elementi so združeni v odrskem nastopu folklornih skupin. Najstarejši, aktivni in poskočni člani Akademske Folklorne skupine Študent so skupaj s prav takšnimi še vedno vitalnimi ljubljanskimi veteranskimi folklorniki pripravili nepozaben koncert »Ples treh pr’tleh« v prvem petkovem večeru marca 2025, v Unionski dvorani Maribor. K pogovoru smo povabili Janeza Ožuro iz Folklorne skupine Cof Ljubljana, Tomaža Zorka iz Veteranske folklorne skupine Bela krizantema AFS Študent Maribor in Andreja Kuneja iz Veteranske folklorne skupine ŽKUD Tine Rožanc Ljubljana.  

Ples treh prtleh

Folklora se kot tradicija nadaljuje iz roda v rod, in ni samo ples, je tudi petje, glasba, so noše in je koreografska vrednost izročila. Vsi ti elementi so združeni v odrskem nastopu folklornih skupin. Najstarejši, aktivni in poskočni člani Akademske Folklorne skupine Študent so skupaj s prav takšnimi še vedno vitalnimi ljubljanskimi veteranskimi folklorniki pripravili nepozaben koncert »Ples treh pr’tleh« v prvem petkovem večeru marca 2025, v Unionski dvorani Maribor. K pogovoru smo povabili Janeza Ožuro iz Folklorne skupine Cof Ljubljana, Tomaža Zorka iz Veteranske folklorne skupine Bela krizantema AFS Študent Maribor in Andreja Kuneja iz Veteranske folklorne skupine ŽKUD Tine Rožanc Ljubljana.  

glasba kultura družba vzgoja odnosi

Via positiva

Ples treh prtleh

Folklora se kot tradicija nadaljuje iz roda v rod, in ni samo ples, je tudi petje, glasba, so noše in je koreografska vrednost izročila. Vsi ti elementi so združeni v odrskem nastopu folklornih skupin. Najstarejši, aktivni in poskočni člani Akademske Folklorne skupine Študent so skupaj s prav takšnimi še vedno vitalnimi ljubljanskimi veteranskimi folklorniki pripravili nepozaben koncert »Ples treh pr’tleh« v prvem petkovem večeru marca 2025, v Unionski dvorani Maribor. K pogovoru smo povabili Janeza Ožuro iz Folklorne skupine Cof Ljubljana, Tomaža Zorka iz Veteranske folklorne skupine Bela krizantema AFS Študent Maribor in Andreja Kuneja iz Veteranske folklorne skupine ŽKUD Tine Rožanc Ljubljana.  

VEČ ...|27. 2. 2025
Ples treh prtleh

Folklora se kot tradicija nadaljuje iz roda v rod, in ni samo ples, je tudi petje, glasba, so noše in je koreografska vrednost izročila. Vsi ti elementi so združeni v odrskem nastopu folklornih skupin. Najstarejši, aktivni in poskočni člani Akademske Folklorne skupine Študent so skupaj s prav takšnimi še vedno vitalnimi ljubljanskimi veteranskimi folklorniki pripravili nepozaben koncert »Ples treh pr’tleh« v prvem petkovem večeru marca 2025, v Unionski dvorani Maribor. K pogovoru smo povabili Janeza Ožuro iz Folklorne skupine Cof Ljubljana, Tomaža Zorka iz Veteranske folklorne skupine Bela krizantema AFS Študent Maribor in Andreja Kuneja iz Veteranske folklorne skupine ŽKUD Tine Rožanc Ljubljana.  

Nataša Ličen

glasba kultura družba vzgoja odnosi

Via positiva

VEČ ...|20. 2. 2025
Družinska podjetja kot nosilke gospodarstva in podpornice lokalnega okolja

Mojca Emeršič iz podjetja EY je poljudno opisala izzive družinskih podjetij, prenos lastništva in številne prednosti, ki jih imajo za gospodarstvo. Kakšen je odnos do njih v našem okolju, kako spodbuditi rast in dobro delovanje družinskih podjetij, jih podpreti z vrednotami - ki jih spišejo sami in jim sledijo, ter kako jim nuditi podporno okolje, je nekaj izhodišč pogovora. V EY Slovenija vrsto let spremljajo in dokumentirajo zgodbe uspešnih družinskih podjetij, ki s svojo vztrajnostjo, inovativnostjo in predanostjo odločilno vplivajo na razvoj slovenskega gospodarstva. Z zadnjo izdano knjigo Družinsko podjetništvo Slovenija, v katerih je deset novih zgodb uspešnih slovenskih družinskih podjetij, se je zbirka zaokrožila na sto zgodb. 

Družinska podjetja kot nosilke gospodarstva in podpornice lokalnega okolja

Mojca Emeršič iz podjetja EY je poljudno opisala izzive družinskih podjetij, prenos lastništva in številne prednosti, ki jih imajo za gospodarstvo. Kakšen je odnos do njih v našem okolju, kako spodbuditi rast in dobro delovanje družinskih podjetij, jih podpreti z vrednotami - ki jih spišejo sami in jim sledijo, ter kako jim nuditi podporno okolje, je nekaj izhodišč pogovora. V EY Slovenija vrsto let spremljajo in dokumentirajo zgodbe uspešnih družinskih podjetij, ki s svojo vztrajnostjo, inovativnostjo in predanostjo odločilno vplivajo na razvoj slovenskega gospodarstva. Z zadnjo izdano knjigo Družinsko podjetništvo Slovenija, v katerih je deset novih zgodb uspešnih slovenskih družinskih podjetij, se je zbirka zaokrožila na sto zgodb. 

družba odnosi pogovor izobraževanje

Via positiva

Družinska podjetja kot nosilke gospodarstva in podpornice lokalnega okolja

Mojca Emeršič iz podjetja EY je poljudno opisala izzive družinskih podjetij, prenos lastništva in številne prednosti, ki jih imajo za gospodarstvo. Kakšen je odnos do njih v našem okolju, kako spodbuditi rast in dobro delovanje družinskih podjetij, jih podpreti z vrednotami - ki jih spišejo sami in jim sledijo, ter kako jim nuditi podporno okolje, je nekaj izhodišč pogovora. V EY Slovenija vrsto let spremljajo in dokumentirajo zgodbe uspešnih družinskih podjetij, ki s svojo vztrajnostjo, inovativnostjo in predanostjo odločilno vplivajo na razvoj slovenskega gospodarstva. Z zadnjo izdano knjigo Družinsko podjetništvo Slovenija, v katerih je deset novih zgodb uspešnih slovenskih družinskih podjetij, se je zbirka zaokrožila na sto zgodb. 

VEČ ...|20. 2. 2025
Družinska podjetja kot nosilke gospodarstva in podpornice lokalnega okolja

Mojca Emeršič iz podjetja EY je poljudno opisala izzive družinskih podjetij, prenos lastništva in številne prednosti, ki jih imajo za gospodarstvo. Kakšen je odnos do njih v našem okolju, kako spodbuditi rast in dobro delovanje družinskih podjetij, jih podpreti z vrednotami - ki jih spišejo sami in jim sledijo, ter kako jim nuditi podporno okolje, je nekaj izhodišč pogovora. V EY Slovenija vrsto let spremljajo in dokumentirajo zgodbe uspešnih družinskih podjetij, ki s svojo vztrajnostjo, inovativnostjo in predanostjo odločilno vplivajo na razvoj slovenskega gospodarstva. Z zadnjo izdano knjigo Družinsko podjetništvo Slovenija, v katerih je deset novih zgodb uspešnih slovenskih družinskih podjetij, se je zbirka zaokrožila na sto zgodb. 

Nataša Ličen

družba odnosi pogovor izobraževanje

Via positiva

VEČ ...|13. 2. 2025
Milada Kalezić o duhovnem iskanju

Duhovna avtobiografija igralke Milade Kalezić z naslovom »Vsa moja resnica je v Njem« je osebno pričevanje o poti vere in življenjskih preizkušnjah. Milada je prejemnica več priznanj in nagrad, med drugim ji je lani Združenje dramskih umetnikov Slovenije podelilo igralsko nagrado za življenjsko delo. Je nosilka Borštnikovega prstana. V pogovoru smo sledili njenim duhovnim iskanjem. Izjemna pripoved. Kot se bere v knjigi, jo z občudovanjem tudi poslušamo.  

Milada Kalezić o duhovnem iskanju

Duhovna avtobiografija igralke Milade Kalezić z naslovom »Vsa moja resnica je v Njem« je osebno pričevanje o poti vere in življenjskih preizkušnjah. Milada je prejemnica več priznanj in nagrad, med drugim ji je lani Združenje dramskih umetnikov Slovenije podelilo igralsko nagrado za življenjsko delo. Je nosilka Borštnikovega prstana. V pogovoru smo sledili njenim duhovnim iskanjem. Izjemna pripoved. Kot se bere v knjigi, jo z občudovanjem tudi poslušamo.  

družba pogovor kultura odnosi duhovnost

Via positiva

Milada Kalezić o duhovnem iskanju

Duhovna avtobiografija igralke Milade Kalezić z naslovom »Vsa moja resnica je v Njem« je osebno pričevanje o poti vere in življenjskih preizkušnjah. Milada je prejemnica več priznanj in nagrad, med drugim ji je lani Združenje dramskih umetnikov Slovenije podelilo igralsko nagrado za življenjsko delo. Je nosilka Borštnikovega prstana. V pogovoru smo sledili njenim duhovnim iskanjem. Izjemna pripoved. Kot se bere v knjigi, jo z občudovanjem tudi poslušamo.  

VEČ ...|13. 2. 2025
Milada Kalezić o duhovnem iskanju

Duhovna avtobiografija igralke Milade Kalezić z naslovom »Vsa moja resnica je v Njem« je osebno pričevanje o poti vere in življenjskih preizkušnjah. Milada je prejemnica več priznanj in nagrad, med drugim ji je lani Združenje dramskih umetnikov Slovenije podelilo igralsko nagrado za življenjsko delo. Je nosilka Borštnikovega prstana. V pogovoru smo sledili njenim duhovnim iskanjem. Izjemna pripoved. Kot se bere v knjigi, jo z občudovanjem tudi poslušamo.  

Nataša Ličen

družba pogovor kultura odnosi duhovnost

Via positiva

VEČ ...|6. 2. 2025
Damjan J Ovsec: Pri bontonu je šlo včasih dejansko za to, da so postajali boljši ljudje

Pred osrednjim slovenskim kulturnim praznikom smo k pogovoru povabili Damjana J Ovsca, etnologa in profesorja umetnostne zgodovine, publicista, avtorja knjig in odmevnih medijskih vsebin. Tradicija je naša oporna identitetna točka, ki mora zaživeti tudi v sedanjosti, je povedal in dodal: Tradicije se zavedamo, jo gojimo, hkrati pa se pojavljajo tudi nove. Več vrst jih je. Med slednje sodi recimo praznovanje slovenskih državnih praznikov in izobešanje zastav. Žal pa mnogi ne poznajo ozadja. Vstopite v poljudno razmišljanje o pomenu in dragocenosti tradicije, iz katere smo. Brez negovanja korenin, bo tudi s krošnje naroda kmalu odpadlo listje. 

Damjan J Ovsec: Pri bontonu je šlo včasih dejansko za to, da so postajali boljši ljudje

Pred osrednjim slovenskim kulturnim praznikom smo k pogovoru povabili Damjana J Ovsca, etnologa in profesorja umetnostne zgodovine, publicista, avtorja knjig in odmevnih medijskih vsebin. Tradicija je naša oporna identitetna točka, ki mora zaživeti tudi v sedanjosti, je povedal in dodal: Tradicije se zavedamo, jo gojimo, hkrati pa se pojavljajo tudi nove. Več vrst jih je. Med slednje sodi recimo praznovanje slovenskih državnih praznikov in izobešanje zastav. Žal pa mnogi ne poznajo ozadja. Vstopite v poljudno razmišljanje o pomenu in dragocenosti tradicije, iz katere smo. Brez negovanja korenin, bo tudi s krošnje naroda kmalu odpadlo listje. 

družba zgodovina pogovor izročilo kultura

Via positiva

Damjan J Ovsec: Pri bontonu je šlo včasih dejansko za to, da so postajali boljši ljudje

Pred osrednjim slovenskim kulturnim praznikom smo k pogovoru povabili Damjana J Ovsca, etnologa in profesorja umetnostne zgodovine, publicista, avtorja knjig in odmevnih medijskih vsebin. Tradicija je naša oporna identitetna točka, ki mora zaživeti tudi v sedanjosti, je povedal in dodal: Tradicije se zavedamo, jo gojimo, hkrati pa se pojavljajo tudi nove. Več vrst jih je. Med slednje sodi recimo praznovanje slovenskih državnih praznikov in izobešanje zastav. Žal pa mnogi ne poznajo ozadja. Vstopite v poljudno razmišljanje o pomenu in dragocenosti tradicije, iz katere smo. Brez negovanja korenin, bo tudi s krošnje naroda kmalu odpadlo listje. 

VEČ ...|6. 2. 2025
Damjan J Ovsec: Pri bontonu je šlo včasih dejansko za to, da so postajali boljši ljudje

Pred osrednjim slovenskim kulturnim praznikom smo k pogovoru povabili Damjana J Ovsca, etnologa in profesorja umetnostne zgodovine, publicista, avtorja knjig in odmevnih medijskih vsebin. Tradicija je naša oporna identitetna točka, ki mora zaživeti tudi v sedanjosti, je povedal in dodal: Tradicije se zavedamo, jo gojimo, hkrati pa se pojavljajo tudi nove. Več vrst jih je. Med slednje sodi recimo praznovanje slovenskih državnih praznikov in izobešanje zastav. Žal pa mnogi ne poznajo ozadja. Vstopite v poljudno razmišljanje o pomenu in dragocenosti tradicije, iz katere smo. Brez negovanja korenin, bo tudi s krošnje naroda kmalu odpadlo listje. 

Nataša Ličen

družba zgodovina pogovor izročilo kultura

Via positiva

VEČ ...|30. 1. 2025
Vrednota kulturne dediščine

Ministrstvo za kulturo je pripravilo predlog novega Zakona o varovanju kulturne dediščine. Predlog zakona je objavljen na portalu eDemokracija. K pogovoru smo povabili ddr. Vereno Perko, arheologinjo, muzejsko svetnico, ki je pojasnila ozadje in predvsem izpostavila mesta nujnih popravkov in dopolnitev.  

Vrednota kulturne dediščine

Ministrstvo za kulturo je pripravilo predlog novega Zakona o varovanju kulturne dediščine. Predlog zakona je objavljen na portalu eDemokracija. K pogovoru smo povabili ddr. Vereno Perko, arheologinjo, muzejsko svetnico, ki je pojasnila ozadje in predvsem izpostavila mesta nujnih popravkov in dopolnitev.  

pogovor kultura vrednote družba

Via positiva

Vrednota kulturne dediščine

Ministrstvo za kulturo je pripravilo predlog novega Zakona o varovanju kulturne dediščine. Predlog zakona je objavljen na portalu eDemokracija. K pogovoru smo povabili ddr. Vereno Perko, arheologinjo, muzejsko svetnico, ki je pojasnila ozadje in predvsem izpostavila mesta nujnih popravkov in dopolnitev.  

VEČ ...|30. 1. 2025
Vrednota kulturne dediščine

Ministrstvo za kulturo je pripravilo predlog novega Zakona o varovanju kulturne dediščine. Predlog zakona je objavljen na portalu eDemokracija. K pogovoru smo povabili ddr. Vereno Perko, arheologinjo, muzejsko svetnico, ki je pojasnila ozadje in predvsem izpostavila mesta nujnih popravkov in dopolnitev.  

Nataša Ličen

pogovor kultura vrednote družba

Via positiva

VEČ ...|23. 1. 2025
Pisanje z roko 

V Tednu pisanja z roko smo v studio povabili Dejana Ostermana, ki je pri založbi 5tka izdal urejeno zbirko pisem, ki jih je njegov dedek v skoraj dveh letih pisal svoji ljubljeni - njegovi babici, z vojnega območja, kjer je bil prisilno vojak nemške vojske. Pisma so promocija pisanja z roko tudi danes v tehnološkem svetu, saj je pisanje z roko osebno ter z vsakim piscem edinstveno. naslov knjige je Ljuba moja Mici.  

Pisanje z roko 

V Tednu pisanja z roko smo v studio povabili Dejana Ostermana, ki je pri založbi 5tka izdal urejeno zbirko pisem, ki jih je njegov dedek v skoraj dveh letih pisal svoji ljubljeni - njegovi babici, z vojnega območja, kjer je bil prisilno vojak nemške vojske. Pisma so promocija pisanja z roko tudi danes v tehnološkem svetu, saj je pisanje z roko osebno ter z vsakim piscem edinstveno. naslov knjige je Ljuba moja Mici.  

družba pogovor družina odnosi

Via positiva

Pisanje z roko 

V Tednu pisanja z roko smo v studio povabili Dejana Ostermana, ki je pri založbi 5tka izdal urejeno zbirko pisem, ki jih je njegov dedek v skoraj dveh letih pisal svoji ljubljeni - njegovi babici, z vojnega območja, kjer je bil prisilno vojak nemške vojske. Pisma so promocija pisanja z roko tudi danes v tehnološkem svetu, saj je pisanje z roko osebno ter z vsakim piscem edinstveno. naslov knjige je Ljuba moja Mici.  

VEČ ...|23. 1. 2025
Pisanje z roko 

V Tednu pisanja z roko smo v studio povabili Dejana Ostermana, ki je pri založbi 5tka izdal urejeno zbirko pisem, ki jih je njegov dedek v skoraj dveh letih pisal svoji ljubljeni - njegovi babici, z vojnega območja, kjer je bil prisilno vojak nemške vojske. Pisma so promocija pisanja z roko tudi danes v tehnološkem svetu, saj je pisanje z roko osebno ter z vsakim piscem edinstveno. naslov knjige je Ljuba moja Mici.  

Nataša Ličen

družba pogovor družina odnosi

Via positiva

Sodobni človek vse pogosteje čuti izgubo pristnega stika s seboj, s Stvarnikom in s smislom bivanja. V enournih pogovorih s strokovnjaki različnih področij, predvsem pa s področja psihologije, razgrinjamo možnosti po vnovičnem prebujenju. Govorimo o izbirah, ki vračajo zadovoljstvo, kažemo drugačne možnosti notranje izpolnitve in spodbujamo k izstopu iz ujetosti, lažne privlačnosti agresivnega potrošništva ter novodobnih pritiskov o tem, kakšen naj bi bil uspešen človek - večno mlad, srečen in prekipevajoč v udobju. Izstopimo, da bi znova našli sebe. To je naš namen pogovornih oddaj, s katerimi stopamo na pozitivno stran.

Nataša Ličen

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|16. 3. 2025
Reportaža s koncerta Koroška poje 2025

Koroška poje, osrednje koncert, ki ga je v Celovcu pripravila Krščanska kulturna zveza, je potekal pod naslovom Življenja ples. Nastopili so zbori oziroma pevske zasedbe iz avstrijske Koroške, Slovenije in Italije: ženski pevski zbor Trta, otroški zbor Jepca, projektni zbor Mladina poje, kvartet Štiglic, moški pevski zbor Vinko Poljanec, moški in mešani pevski zbor Bilka, mešani pevski zbor Lojze Bratuž, kvintet Donet, plesna šola Kunauer iz Pliberka ter Tonč Feinig Trio. Tokrat so bili na odru tudi plesalci. V reportaži smo se pogovarjali s protagonisti in nastopajočimi. V oddaji smo predvajali posnetke s koncerta, za katere se zahvaljujemo Slovenskemu sporedu ORF. V eni od prihodnjih oddaj pa bomo koncert predvajali v celoti. 

Reportaža s koncerta Koroška poje 2025

Koroška poje, osrednje koncert, ki ga je v Celovcu pripravila Krščanska kulturna zveza, je potekal pod naslovom Življenja ples. Nastopili so zbori oziroma pevske zasedbe iz avstrijske Koroške, Slovenije in Italije: ženski pevski zbor Trta, otroški zbor Jepca, projektni zbor Mladina poje, kvartet Štiglic, moški pevski zbor Vinko Poljanec, moški in mešani pevski zbor Bilka, mešani pevski zbor Lojze Bratuž, kvintet Donet, plesna šola Kunauer iz Pliberka ter Tonč Feinig Trio. Tokrat so bili na odru tudi plesalci. V reportaži smo se pogovarjali s protagonisti in nastopajočimi. V oddaji smo predvajali posnetke s koncerta, za katere se zahvaljujemo Slovenskemu sporedu ORF. V eni od prihodnjih oddaj pa bomo koncert predvajali v celoti. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Pogovor o

VEČ ...|12. 3. 2025
Stanje in izzivi dolgotrajne oskrbe po novem

V oddaji smo spregovorili o stanju in izzivih deinstitucionalizacije in uvedbe dolgotrajne oskrbe v Sloveniji. Že več kot leto in pol je namreč minilo od uveljavitve vladnega zakona, ki na tem področju prinaša postopno uveljavljanje več pravic. Pred kratkim se je sklenila tudi javna razprava o spremembah in popravkih tega zakona, ki je kompleksen, saj poleg storitvenega dela opredeljuje še financiranje. Sem spada tako imenovani obvezni solidarnostni prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki ga bomo od 1. julija letos plačevali zaposleni, delodajalci in upokojenci. V oddaji so spregovorili državni sekretar na Ministrstvu za solidarno prihodnost Luka Omladič, Suzi Kvas iz Socialne zbornice Slovenije, Vijola Bertalanič iz Zveze društev upokojencev Slovenije, Tatjana Milavec iz Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije in Denis Sahernik iz Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. 

Stanje in izzivi dolgotrajne oskrbe po novem

V oddaji smo spregovorili o stanju in izzivih deinstitucionalizacije in uvedbe dolgotrajne oskrbe v Sloveniji. Že več kot leto in pol je namreč minilo od uveljavitve vladnega zakona, ki na tem področju prinaša postopno uveljavljanje več pravic. Pred kratkim se je sklenila tudi javna razprava o spremembah in popravkih tega zakona, ki je kompleksen, saj poleg storitvenega dela opredeljuje še financiranje. Sem spada tako imenovani obvezni solidarnostni prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki ga bomo od 1. julija letos plačevali zaposleni, delodajalci in upokojenci. V oddaji so spregovorili državni sekretar na Ministrstvu za solidarno prihodnost Luka Omladič, Suzi Kvas iz Socialne zbornice Slovenije, Vijola Bertalanič iz Zveze društev upokojencev Slovenije, Tatjana Milavec iz Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije in Denis Sahernik iz Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. 

Petra Stopar

politikaživljenje

Svetovalnica

VEČ ...|14. 3. 2025
Živali iz zavetišča

V državi deluje več zavetišč za živali. Kako poteka njihovo delo in kako lahko žival posvojimo sami, kakšni so pogoji in kaj od nas pričakujejo? O tem smo govorili z gostjo Oljo Ivanovič iz ljubljanskega zavetišča. 

Živali iz zavetišča

V državi deluje več zavetišč za živali. Kako poteka njihovo delo in kako lahko žival posvojimo sami, kakšni so pogoji in kaj od nas pričakujejo? O tem smo govorili z gostjo Oljo Ivanovič iz ljubljanskega zavetišča. 

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

svetovanje

Komentar tedna

VEČ ...|14. 3. 2025
Laris Gaiser: Malo strategije, veliko politikanstva

Graditi evropski steber znotraj edine zveze, ki nam nudi resno zaščito, je pametno in nas lahko brez nepotrebnih zamer lažje pripelje do evropske skupne obrambne politike, ki bo resnično mogočna le, ko se bodo drastično spremenile geopolitične razmere oziroma Nato ne bo več obstajal. V fazi, ko ZDA iščejo ponovno povezavo z Rusijo, zato da bi ustavile nekontrolirano rast kitajske moči in s tem vsem nam še naprej zagotovile gospodarsko in varnostno stabilnost, obsojam bruseljske in naše državne politike, politične kratkovidnosti in nepotrebnega kreiranja negativne entropije.

Komentar je pripravil predsednik slovenskega panevropskega gibanja, dr. Laris Gaiser.

Laris Gaiser: Malo strategije, veliko politikanstva

Graditi evropski steber znotraj edine zveze, ki nam nudi resno zaščito, je pametno in nas lahko brez nepotrebnih zamer lažje pripelje do evropske skupne obrambne politike, ki bo resnično mogočna le, ko se bodo drastično spremenile geopolitične razmere oziroma Nato ne bo več obstajal. V fazi, ko ZDA iščejo ponovno povezavo z Rusijo, zato da bi ustavile nekontrolirano rast kitajske moči in s tem vsem nam še naprej zagotovile gospodarsko in varnostno stabilnost, obsojam bruseljske in naše državne politike, politične kratkovidnosti in nepotrebnega kreiranja negativne entropije.

Komentar je pripravil predsednik slovenskega panevropskega gibanja, dr. Laris Gaiser.

Laris Gaiser

komentardružbapolitikaUkrajina

Kmetijska oddaja

VEČ ...|16. 3. 2025
Obeti z Brda, začetek subvencijske kampanje in o tem, kako se izodniti Izgorevanju na kmetiji

Za vas smo pripravili pregled najbolj aktualnega dogajanja na kmetijskem področju, objavili nekaj utrinkov s posveta »Prihodnost kmetijstva in hrane v luči novih izzivov«, opozorili na začetek letošnje subvencijske kampanje in dodali še nekaj pomenljivih misli iz 6. epizode podkasta Rast, ki je govorila o tem, kako se izogniti izgorevanju pri delu na kmetiji.

Obeti z Brda, začetek subvencijske kampanje in o tem, kako se izodniti Izgorevanju na kmetiji

Za vas smo pripravili pregled najbolj aktualnega dogajanja na kmetijskem področju, objavili nekaj utrinkov s posveta »Prihodnost kmetijstva in hrane v luči novih izzivov«, opozorili na začetek letošnje subvencijske kampanje in dodali še nekaj pomenljivih misli iz 6. epizode podkasta Rast, ki je govorila o tem, kako se izogniti izgorevanju pri delu na kmetiji.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|17. 3. 2025
Šmorn

Kako pripraviti rahel in puhast šmorn, je zanimalo našo poslušalko. Jajčne jedi so dobrodošle v postnem času, saj z njimi dobimo energijo za različna opravila. Šmorn je dobro sprejet tako pri mlajših kot starejših. Potrebujemo: ¼ l mleka, 2-3 jajca, ¼ l moke in sol. Mleku dodamo rumenjake in moko, nato pa z metlico v roki nežno zamešamo še slan sneg iz beljakov. Tako bo šmorn puhast. Spečemo ga na olju v vroči ponvi ali v litoželezni posodi z debelim dnom. Če imamo večjo količino masa, jo razdelimo in spečemo v več korakih. Hitreje se namreč speče, če pečemo manjše količine. Obračamo z lopatko ali trgamo, da se popeče z vseh strani. Če želimo lepšo barvo, k masi dodamo tudi žličko sladkorja, sicer pa si jed vsak lahko sladka sam po okusu.  

Šmorn

Kako pripraviti rahel in puhast šmorn, je zanimalo našo poslušalko. Jajčne jedi so dobrodošle v postnem času, saj z njimi dobimo energijo za različna opravila. Šmorn je dobro sprejet tako pri mlajših kot starejših. Potrebujemo: ¼ l mleka, 2-3 jajca, ¼ l moke in sol. Mleku dodamo rumenjake in moko, nato pa z metlico v roki nežno zamešamo še slan sneg iz beljakov. Tako bo šmorn puhast. Spečemo ga na olju v vroči ponvi ali v litoželezni posodi z debelim dnom. Če imamo večjo količino masa, jo razdelimo in spečemo v več korakih. Hitreje se namreč speče, če pečemo manjše količine. Obračamo z lopatko ali trgamo, da se popeče z vseh strani. Če želimo lepšo barvo, k masi dodamo tudi žličko sladkorja, sicer pa si jed vsak lahko sladka sam po okusu.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Moja zgodba

VEČ ...|16. 3. 2025
Pričevanja iz Avstralije: Francka Anžin, Lidija Čušin in Mirko Cuderman

V oddaji Moja zgodba smo prisluhnili trem pričevalcem, ki jih je v začetku leta 2024 med Slovenci v Avstraliji posnel sodelavec Študijskega centra za narodno spravo Renato Podbersič. Svoje življenjske zgodbe so z nami delili Francke Anžin, Lidije Čušin in Mirka Cudermana. 

Pričevanja iz Avstralije: Francka Anžin, Lidija Čušin in Mirko Cuderman

V oddaji Moja zgodba smo prisluhnili trem pričevalcem, ki jih je v začetku leta 2024 med Slovenci v Avstraliji posnel sodelavec Študijskega centra za narodno spravo Renato Podbersič. Svoje življenjske zgodbe so z nami delili Francke Anžin, Lidije Čušin in Mirka Cudermana. 

Jože Bartolj

spominpolitikaFrancka AnžinLidija ČušinMirko CudermanRenato PodbersičMarta KeršičMirjam Dujo Jurjevčičslovenci v avstraliji

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|16. 3. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 16. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 16. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|16. 3. 2025
Branko Rozman (1925-2011)

Pesnik, dramatik, urednik in duhovnik Branko Rozman je bil doma iz Bohinjske Bistrice, odraščal pa je v Šiški. Gimnazijo je začel v škofovih zavodih, v bogoslovje v begunskem semenišču in 1952 postal duhovnik v Argentini, kjer je pozneje doktoriral in predaval pastoralno teologijo. Po letu 1965 je bil četrt stoletja zdomski duhovnik v Münchnu ter urednik revije Naša luč. Leta 1991 se je vrnil v Slovenijo. Izdal je pesniški zbirki Na steni spi čas in Čas je zreli plod jeseni. Njegove drame so zbrane v knjigi Obsodili so Kristusa. Med njegovimi deli je tudi knjižica V Rogu ležimo pobiti. Ves čas je objavljal tudi kritične zapise in pomagal pri odkrivanju resnice o naši polpretekli zgodovini v Naši luči, Družini in drugod. 

Branko Rozman (1925-2011)

Pesnik, dramatik, urednik in duhovnik Branko Rozman je bil doma iz Bohinjske Bistrice, odraščal pa je v Šiški. Gimnazijo je začel v škofovih zavodih, v bogoslovje v begunskem semenišču in 1952 postal duhovnik v Argentini, kjer je pozneje doktoriral in predaval pastoralno teologijo. Po letu 1965 je bil četrt stoletja zdomski duhovnik v Münchnu ter urednik revije Naša luč. Leta 1991 se je vrnil v Slovenijo. Izdal je pesniški zbirki Na steni spi čas in Čas je zreli plod jeseni. Njegove drame so zbrane v knjigi Obsodili so Kristusa. Med njegovimi deli je tudi knjižica V Rogu ležimo pobiti. Ves čas je objavljal tudi kritične zapise in pomagal pri odkrivanju resnice o naši polpretekli zgodovini v Naši luči, Družini in drugod. 

Tone Gorjup

spomin