Is podcast Klelija Potokar: Ne poslušajte tistih, ki lažejo. Iščite resnico in ljubite to deželo. Is podcast
Klelija Potokar: Ne poslušajte tistih, ki lažejo. Iščite resnico in ljubite to deželo.

Ob izidu zadnje knjige, monografije o Divači z okolico, smo na zgornjem Krasu, v njeni rojstni vasi Kačiče obiskali Klelijo Potokar. Ko jo je vnuk pred zdaj že mnogo leti prosil za pomoč pri nalogi, s katero naj bi opisal kraj, sta se s fotoaparatom skupaj sprehodila skozi vas, Klelija je spisala še tekst in vnuk se je iz šole vrnil z informacijo, učiteljica pravi, babica, da bi morala večkrat kaj napisati. Tako se je začelo, in traja še vedno. “Moj nono mi je rad pripovedoval, kako kljub vsemu trpljenju Primorci niso nikdar pozabili, da so Slovenci in nikoli niso pozabili na svoj materni jezik.” Klelija Potokar je avtorica petih knjig, v nastajanju je nova, knjižic Kačiče skozi vas in LJUDJE s kontaktnega krasa pri Kačičah ter obsežnejših monografij o Kačičah, Vremski dolini, ki je izšla ob sedemsto letnici prve omembe Vrem, in zadnje tretje z naslovom »Divača na stičišču poti«. 

V zadnji monografiji je v sklepni besedi zapisala: »Pri sosedovih v moji rojstno vasi Kačiče se je ob toplem ognju na ognjišču v mrzlih zimskih večerih zbirala druščina vaških mož in fantov, deklet in otrok. Tam sem že kot malo dekletce slišala premnogo zgodb, ki so se nanašale na pretekle čase, tja do kontrabantarjev, ki so mimo Kačič tihotapili sol, tobak in podobno … , ter razne druge zgodbe.«

“Nikoli ne smemo pozabiti, da je Slovenija toliko naša država, kolikor smo mi njeni.” 

»Ljudje v Vremski dolini med Krasom in Brkini so bili od naselitve dalje skozi dolga stoletja podložni tlačani, teptani, izkoriščani in ponižani. Vsa ta težka stoletja so dokazovali, da so Slovenci in nikoli niso pozabili na svoj materni jezik. … Vse to je naše prejšnje rodove bodrilo, njihove misli po svobodi so bile vedno v njihovih srcih, čeprav so bile zameglene.«

»Vsakdo razmišlja o svojem življenju in se sprašuje, kdo smo, od kod prihajamo, kje so naše korenine. … Preteklost je sicer večkrat zavita v tančico, kot je skrivnostno naše življenje, vendar bomo vsaj nekaj iz skoraj pozabljenega sveta preteklosti v tej knjigi ohranili.«, je zapisala v sklepni besedi monografije »Vremska dolina med Krasom in Brkini« avtorica, Klelija Potokar.

V njeni drugi monografiji je o avtorici Emil Milko Škrl zapisal: »Skozi pripoved zgodovinskih dejstev pronicajo njeni spomini iz otroštva, mladosti in težkega povojnega obdobja, ko je bila tudi njena pot šolanja in vključevanja v življenje zaznamovana s pomanjkanjem, napori in odrekanjem. … Iz knjige diha neukrotljiva volja avtorice, da Primorci spoznajo in se zavejo svojih korenin … Ni mogoče prezreti, da Klelija Potokar z opisovanjem zgodovine izraža ljubezen in pripadnost svojemu narodu, ki je prav zaradi kljubovalnosti vzdržal in obstal.« 

Nataša Ličen

spomin življenje pogovor družba

29. 10. 2022
Klelija Potokar: Ne poslušajte tistih, ki lažejo. Iščite resnico in ljubite to deželo.

Ob izidu zadnje knjige, monografije o Divači z okolico, smo na zgornjem Krasu, v njeni rojstni vasi Kačiče obiskali Klelijo Potokar. Ko jo je vnuk pred zdaj že mnogo leti prosil za pomoč pri nalogi, s katero naj bi opisal kraj, sta se s fotoaparatom skupaj sprehodila skozi vas, Klelija je spisala še tekst in vnuk se je iz šole vrnil z informacijo, učiteljica pravi, babica, da bi morala večkrat kaj napisati. Tako se je začelo, in traja še vedno. “Moj nono mi je rad pripovedoval, kako kljub vsemu trpljenju Primorci niso nikdar pozabili, da so Slovenci in nikoli niso pozabili na svoj materni jezik.” Klelija Potokar je avtorica petih knjig, v nastajanju je nova, knjižic Kačiče skozi vas in LJUDJE s kontaktnega krasa pri Kačičah ter obsežnejših monografij o Kačičah, Vremski dolini, ki je izšla ob sedemsto letnici prve omembe Vrem, in zadnje tretje z naslovom »Divača na stičišču poti«. 

V zadnji monografiji je v sklepni besedi zapisala: »Pri sosedovih v moji rojstno vasi Kačiče se je ob toplem ognju na ognjišču v mrzlih zimskih večerih zbirala druščina vaških mož in fantov, deklet in otrok. Tam sem že kot malo dekletce slišala premnogo zgodb, ki so se nanašale na pretekle čase, tja do kontrabantarjev, ki so mimo Kačič tihotapili sol, tobak in podobno … , ter razne druge zgodbe.«

“Nikoli ne smemo pozabiti, da je Slovenija toliko naša država, kolikor smo mi njeni.” 

»Ljudje v Vremski dolini med Krasom in Brkini so bili od naselitve dalje skozi dolga stoletja podložni tlačani, teptani, izkoriščani in ponižani. Vsa ta težka stoletja so dokazovali, da so Slovenci in nikoli niso pozabili na svoj materni jezik. … Vse to je naše prejšnje rodove bodrilo, njihove misli po svobodi so bile vedno v njihovih srcih, čeprav so bile zameglene.«

»Vsakdo razmišlja o svojem življenju in se sprašuje, kdo smo, od kod prihajamo, kje so naše korenine. … Preteklost je sicer večkrat zavita v tančico, kot je skrivnostno naše življenje, vendar bomo vsaj nekaj iz skoraj pozabljenega sveta preteklosti v tej knjigi ohranili.«, je zapisala v sklepni besedi monografije »Vremska dolina med Krasom in Brkini« avtorica, Klelija Potokar.

V njeni drugi monografiji je o avtorici Emil Milko Škrl zapisal: »Skozi pripoved zgodovinskih dejstev pronicajo njeni spomini iz otroštva, mladosti in težkega povojnega obdobja, ko je bila tudi njena pot šolanja in vključevanja v življenje zaznamovana s pomanjkanjem, napori in odrekanjem. … Iz knjige diha neukrotljiva volja avtorice, da Primorci spoznajo in se zavejo svojih korenin … Ni mogoče prezreti, da Klelija Potokar z opisovanjem zgodovine izraža ljubezen in pripadnost svojemu narodu, ki je prav zaradi kljubovalnosti vzdržal in obstal.« 

Nataša Ličen

VEČ ...|29. 10. 2022
Klelija Potokar: Ne poslušajte tistih, ki lažejo. Iščite resnico in ljubite to deželo.

Ob izidu zadnje knjige, monografije o Divači z okolico, smo na zgornjem Krasu, v njeni rojstni vasi Kačiče obiskali Klelijo Potokar. Ko jo je vnuk pred zdaj že mnogo leti prosil za pomoč pri nalogi, s katero naj bi opisal kraj, sta se s fotoaparatom skupaj sprehodila skozi vas, Klelija je spisala še tekst in vnuk se je iz šole vrnil z informacijo, učiteljica pravi, babica, da bi morala večkrat kaj napisati. Tako se je začelo, in traja še vedno. “Moj nono mi je rad pripovedoval, kako kljub vsemu trpljenju Primorci niso nikdar pozabili, da so Slovenci in nikoli niso pozabili na svoj materni jezik.” Klelija Potokar je avtorica petih knjig, v nastajanju je nova, knjižic Kačiče skozi vas in LJUDJE s kontaktnega krasa pri Kačičah ter obsežnejših monografij o Kačičah, Vremski dolini, ki je izšla ob sedemsto letnici prve omembe Vrem, in zadnje tretje z naslovom »Divača na stičišču poti«. 

V zadnji monografiji je v sklepni besedi zapisala: »Pri sosedovih v moji rojstno vasi Kačiče se je ob toplem ognju na ognjišču v mrzlih zimskih večerih zbirala druščina vaških mož in fantov, deklet in otrok. Tam sem že kot malo dekletce slišala premnogo zgodb, ki so se nanašale na pretekle čase, tja do kontrabantarjev, ki so mimo Kačič tihotapili sol, tobak in podobno … , ter razne druge zgodbe.«

“Nikoli ne smemo pozabiti, da je Slovenija toliko naša država, kolikor smo mi njeni.” 

»Ljudje v Vremski dolini med Krasom in Brkini so bili od naselitve dalje skozi dolga stoletja podložni tlačani, teptani, izkoriščani in ponižani. Vsa ta težka stoletja so dokazovali, da so Slovenci in nikoli niso pozabili na svoj materni jezik. … Vse to je naše prejšnje rodove bodrilo, njihove misli po svobodi so bile vedno v njihovih srcih, čeprav so bile zameglene.«

»Vsakdo razmišlja o svojem življenju in se sprašuje, kdo smo, od kod prihajamo, kje so naše korenine. … Preteklost je sicer večkrat zavita v tančico, kot je skrivnostno naše življenje, vendar bomo vsaj nekaj iz skoraj pozabljenega sveta preteklosti v tej knjigi ohranili.«, je zapisala v sklepni besedi monografije »Vremska dolina med Krasom in Brkini« avtorica, Klelija Potokar.

V njeni drugi monografiji je o avtorici Emil Milko Škrl zapisal: »Skozi pripoved zgodovinskih dejstev pronicajo njeni spomini iz otroštva, mladosti in težkega povojnega obdobja, ko je bila tudi njena pot šolanja in vključevanja v življenje zaznamovana s pomanjkanjem, napori in odrekanjem. … Iz knjige diha neukrotljiva volja avtorice, da Primorci spoznajo in se zavejo svojih korenin … Ni mogoče prezreti, da Klelija Potokar z opisovanjem zgodovine izraža ljubezen in pripadnost svojemu narodu, ki je prav zaradi kljubovalnosti vzdržal in obstal.« 

Nataša Ličen

spominživljenjepogovordružba

Naš gost

VEČ ...|24. 2. 2024
Želela sem biti misijonarka za železno zaveso

Margaret Grace Davis je Angležinja, ki že več kot 50 let živi v Sloveniji. Delala je na Filozofski fakulteti, prevedla precej knjig, prehodila skoraj vse naše gore in v zrelih letih postala vodnica terapevtske psičke Tačke Pomagačke, s katero prinašata veselje otrokom in ostarelim. Njen duh je živ in svež, krepi ga z branjem Svetega pisma in trdno vero, da nebeški Oče skrbi zanjo. Prehodila je skoraj vse slovenske gore in to ji je prinašalo ogromno veselja. 

Želela sem biti misijonarka za železno zaveso

Margaret Grace Davis je Angležinja, ki že več kot 50 let živi v Sloveniji. Delala je na Filozofski fakulteti, prevedla precej knjig, prehodila skoraj vse naše gore in v zrelih letih postala vodnica terapevtske psičke Tačke Pomagačke, s katero prinašata veselje otrokom in ostarelim. Njen duh je živ in svež, krepi ga z branjem Svetega pisma in trdno vero, da nebeški Oče skrbi zanjo. Prehodila je skoraj vse slovenske gore in to ji je prinašalo ogromno veselja. 

Margaret Davis Tačke pomagačke čas komunizma

Naš gost

Želela sem biti misijonarka za železno zaveso

Margaret Grace Davis je Angležinja, ki že več kot 50 let živi v Sloveniji. Delala je na Filozofski fakulteti, prevedla precej knjig, prehodila skoraj vse naše gore in v zrelih letih postala vodnica terapevtske psičke Tačke Pomagačke, s katero prinašata veselje otrokom in ostarelim. Njen duh je živ in svež, krepi ga z branjem Svetega pisma in trdno vero, da nebeški Oče skrbi zanjo. Prehodila je skoraj vse slovenske gore in to ji je prinašalo ogromno veselja. 

VEČ ...|24. 2. 2024
Želela sem biti misijonarka za železno zaveso

Margaret Grace Davis je Angležinja, ki že več kot 50 let živi v Sloveniji. Delala je na Filozofski fakulteti, prevedla precej knjig, prehodila skoraj vse naše gore in v zrelih letih postala vodnica terapevtske psičke Tačke Pomagačke, s katero prinašata veselje otrokom in ostarelim. Njen duh je živ in svež, krepi ga z branjem Svetega pisma in trdno vero, da nebeški Oče skrbi zanjo. Prehodila je skoraj vse slovenske gore in to ji je prinašalo ogromno veselja. 

Meta Potočnik

Margaret Davis Tačke pomagačke čas komunizma

Naš gost

VEČ ...|17. 2. 2024
Saša Pavček

Naša gostja je bila dramska in filmska igralka, pesnica, esejistka, dramatičarka Saša Pavček. Odigrala je več kot 200 različnih vlog in zanje prejela številne nagrade. Tudi nagrado Prešernovega sklada in Borštnikov prstan. Spregovorila je o svojem otroštvu, spominih na starše in brata, o svojem boju z disleksijo in o soočanju z minljivostjo, smrtjo. 

Saša Pavček

Naša gostja je bila dramska in filmska igralka, pesnica, esejistka, dramatičarka Saša Pavček. Odigrala je več kot 200 različnih vlog in zanje prejela številne nagrade. Tudi nagrado Prešernovega sklada in Borštnikov prstan. Spregovorila je o svojem otroštvu, spominih na starše in brata, o svojem boju z disleksijo in o soočanju z minljivostjo, smrtjo. 

spomin življenje

Naš gost

Saša Pavček

Naša gostja je bila dramska in filmska igralka, pesnica, esejistka, dramatičarka Saša Pavček. Odigrala je več kot 200 različnih vlog in zanje prejela številne nagrade. Tudi nagrado Prešernovega sklada in Borštnikov prstan. Spregovorila je o svojem otroštvu, spominih na starše in brata, o svojem boju z disleksijo in o soočanju z minljivostjo, smrtjo. 

VEČ ...|17. 2. 2024
Saša Pavček

Naša gostja je bila dramska in filmska igralka, pesnica, esejistka, dramatičarka Saša Pavček. Odigrala je več kot 200 različnih vlog in zanje prejela številne nagrade. Tudi nagrado Prešernovega sklada in Borštnikov prstan. Spregovorila je o svojem otroštvu, spominih na starše in brata, o svojem boju z disleksijo in o soočanju z minljivostjo, smrtjo. 

Maja Morela

spomin življenje

Naš gost

VEČ ...|10. 2. 2024
Herta Maurer-Lausegger

Ker je bila prva, ki je  koroška slovenska narečja dokumentirala s kamero, ji upravičeno pravijo Pionirka avdiovizualne dialektologije. Sicer pa se jezikoslovka in etnologinja z avstrijske Koroške veliko posvečala bukovniku Andreju Šusterju Drabosnjaku, ukvarjala pa se je tudi s temami ljudske kulture, koroškega ljudskega pismenstva in večjezičnosti.

Herta Maurer-Lausegger

Ker je bila prva, ki je  koroška slovenska narečja dokumentirala s kamero, ji upravičeno pravijo Pionirka avdiovizualne dialektologije. Sicer pa se jezikoslovka in etnologinja z avstrijske Koroške veliko posvečala bukovniku Andreju Šusterju Drabosnjaku, ukvarjala pa se je tudi s temami ljudske kulture, koroškega ljudskega pismenstva in večjezičnosti.

spomin življenje koroška zamejstvo narečja kamera drabosnjak

Naš gost

Herta Maurer-Lausegger

Ker je bila prva, ki je  koroška slovenska narečja dokumentirala s kamero, ji upravičeno pravijo Pionirka avdiovizualne dialektologije. Sicer pa se jezikoslovka in etnologinja z avstrijske Koroške veliko posvečala bukovniku Andreju Šusterju Drabosnjaku, ukvarjala pa se je tudi s temami ljudske kulture, koroškega ljudskega pismenstva in večjezičnosti.

VEČ ...|10. 2. 2024
Herta Maurer-Lausegger

Ker je bila prva, ki je  koroška slovenska narečja dokumentirala s kamero, ji upravičeno pravijo Pionirka avdiovizualne dialektologije. Sicer pa se jezikoslovka in etnologinja z avstrijske Koroške veliko posvečala bukovniku Andreju Šusterju Drabosnjaku, ukvarjala pa se je tudi s temami ljudske kulture, koroškega ljudskega pismenstva in večjezičnosti.

Matjaž Merljak

spomin življenje koroška zamejstvo narečja kamera drabosnjak

Naš gost

VEČ ...|3. 2. 2024
Miljana Cunta dobitnica nagrade Prešernovega sklada za literaturo

V oddaji Naš gost je bila z nami letošnja nagrajenka Prešernovega sklada za literaturo, pesnica Miljana Cunta. Je avtorica štirih pesniških zbirk in za zadnjo z naslovom Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo, ki je lani izšla pri Slovenski matici, je prejela najvišjo državno nagrado za umetniške dosežke zadnjih dveh let. V tehtnem, vsebinskem pogovoru nam je razkrila med drugim, da jo pri pisanju navdihujeta tudi evropska kulturna tradicija in duhovnost.

Miljana Cunta dobitnica nagrade Prešernovega sklada za literaturo

V oddaji Naš gost je bila z nami letošnja nagrajenka Prešernovega sklada za literaturo, pesnica Miljana Cunta. Je avtorica štirih pesniških zbirk in za zadnjo z naslovom Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo, ki je lani izšla pri Slovenski matici, je prejela najvišjo državno nagrado za umetniške dosežke zadnjih dveh let. V tehtnem, vsebinskem pogovoru nam je razkrila med drugim, da jo pri pisanju navdihujeta tudi evropska kulturna tradicija in duhovnost.

spomin življenje Miljana Cunta dobitnica nagrade Prešernovega sklada

Naš gost

Miljana Cunta dobitnica nagrade Prešernovega sklada za literaturo

V oddaji Naš gost je bila z nami letošnja nagrajenka Prešernovega sklada za literaturo, pesnica Miljana Cunta. Je avtorica štirih pesniških zbirk in za zadnjo z naslovom Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo, ki je lani izšla pri Slovenski matici, je prejela najvišjo državno nagrado za umetniške dosežke zadnjih dveh let. V tehtnem, vsebinskem pogovoru nam je razkrila med drugim, da jo pri pisanju navdihujeta tudi evropska kulturna tradicija in duhovnost.

VEČ ...|3. 2. 2024
Miljana Cunta dobitnica nagrade Prešernovega sklada za literaturo

V oddaji Naš gost je bila z nami letošnja nagrajenka Prešernovega sklada za literaturo, pesnica Miljana Cunta. Je avtorica štirih pesniških zbirk in za zadnjo z naslovom Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo, ki je lani izšla pri Slovenski matici, je prejela najvišjo državno nagrado za umetniške dosežke zadnjih dveh let. V tehtnem, vsebinskem pogovoru nam je razkrila med drugim, da jo pri pisanju navdihujeta tudi evropska kulturna tradicija in duhovnost.

Jože Bartolj

spomin življenje Miljana Cunta dobitnica nagrade Prešernovega sklada

Naš gost

VEČ ...|27. 1. 2024
Rastlina je sveta od korenin do cveta, Vlasta Mlakar

Naša gostja je Vlasta Mlakar, etnologinja, ki bo govorila o knjigi in etnobotaniki.

Rastlina je sveta od korenin do cveta, Vlasta Mlakar

Naša gostja je Vlasta Mlakar, etnologinja, ki bo govorila o knjigi in etnobotaniki.

življenje kultura odnosi

Naš gost

Rastlina je sveta od korenin do cveta, Vlasta Mlakar

Naša gostja je Vlasta Mlakar, etnologinja, ki bo govorila o knjigi in etnobotaniki.

VEČ ...|27. 1. 2024
Rastlina je sveta od korenin do cveta, Vlasta Mlakar

Naša gostja je Vlasta Mlakar, etnologinja, ki bo govorila o knjigi in etnobotaniki.

Radio Ognjišče

življenje kultura odnosi

Naš gost

VEČ ...|20. 1. 2024
Juriju Součku v spomin

V spomin na preminulega dramskega igralca Jurija Součka, ki je umrl pred nekaj dnevi v 95 letu starosti, smo ponovili oddajo Naš gost. Pripravili smo jo ob njegovi 90 letnici. Takrat nam je povedal kaj ga veseli, s katerimi igralci in režiserji je rad sodeloval, katerih vlog se še posebej spominja? Kot vedno, nam je odgovarjal na svoj, humoren način z veliko zgodbami in anekdotami. Razkril nam je marsikatero skrito podrobnost iz življenja igralca in teh se je nabralo veliko. S to oddajo se poklanjamo njegovemu spominu!

Juriju Součku v spomin

V spomin na preminulega dramskega igralca Jurija Součka, ki je umrl pred nekaj dnevi v 95 letu starosti, smo ponovili oddajo Naš gost. Pripravili smo jo ob njegovi 90 letnici. Takrat nam je povedal kaj ga veseli, s katerimi igralci in režiserji je rad sodeloval, katerih vlog se še posebej spominja? Kot vedno, nam je odgovarjal na svoj, humoren način z veliko zgodbami in anekdotami. Razkril nam je marsikatero skrito podrobnost iz življenja igralca in teh se je nabralo veliko. S to oddajo se poklanjamo njegovemu spominu!

spomin življenje Jurij Souček

Naš gost

Juriju Součku v spomin

V spomin na preminulega dramskega igralca Jurija Součka, ki je umrl pred nekaj dnevi v 95 letu starosti, smo ponovili oddajo Naš gost. Pripravili smo jo ob njegovi 90 letnici. Takrat nam je povedal kaj ga veseli, s katerimi igralci in režiserji je rad sodeloval, katerih vlog se še posebej spominja? Kot vedno, nam je odgovarjal na svoj, humoren način z veliko zgodbami in anekdotami. Razkril nam je marsikatero skrito podrobnost iz življenja igralca in teh se je nabralo veliko. S to oddajo se poklanjamo njegovemu spominu!

VEČ ...|20. 1. 2024
Juriju Součku v spomin

V spomin na preminulega dramskega igralca Jurija Součka, ki je umrl pred nekaj dnevi v 95 letu starosti, smo ponovili oddajo Naš gost. Pripravili smo jo ob njegovi 90 letnici. Takrat nam je povedal kaj ga veseli, s katerimi igralci in režiserji je rad sodeloval, katerih vlog se še posebej spominja? Kot vedno, nam je odgovarjal na svoj, humoren način z veliko zgodbami in anekdotami. Razkril nam je marsikatero skrito podrobnost iz življenja igralca in teh se je nabralo veliko. S to oddajo se poklanjamo njegovemu spominu!

Radio Ognjišče

spomin življenje Jurij Souček

Naš gost

VEČ ...|13. 1. 2024
Bogdana Herman

Bogdana Herman je med bolj prepoznavnimi pevkami ljudskih pesmi, ki jih tudi raziskuje in zbira. Od najstniških let tudi sama piše pesmi, ki so izšle v več zbirkah. Doštudirala je slavistiko, zborna beseda in narečja so ji že od nekdaj blizu, v otroštvu so ji veliko brali, z babico pa sta peli. Oboje ji je tlakovalo pot, bila je del ekipe v ustanovnih letih radia Študent, kjer je, ob pogovorih s kulturnega področja, prebirala tudi svoje pesmi in prevode, včasih pa s kitaro v živo zapela. Pred osamosvojitvijo je bila v vrhu programskega sveta nacionalne televizije, potem pa zaradi politike položaj izgubila in se posvetila učenju govorniških spretnosti - poslovne komunikacije, pogajalskih tehnik in javnega nastopanja. V dolgoletni karieri je nastopila na številnih samostojnih koncertih po vsej Sloveniji in v več kot dvajsetih državah sveta. Drobce iz njenega življenja, lani je dopolnila petinsedemdeset let, smo spoznali v pogovoru osrednje sobotne popoldanske oddaje. 

Bogdana Herman

Bogdana Herman je med bolj prepoznavnimi pevkami ljudskih pesmi, ki jih tudi raziskuje in zbira. Od najstniških let tudi sama piše pesmi, ki so izšle v več zbirkah. Doštudirala je slavistiko, zborna beseda in narečja so ji že od nekdaj blizu, v otroštvu so ji veliko brali, z babico pa sta peli. Oboje ji je tlakovalo pot, bila je del ekipe v ustanovnih letih radia Študent, kjer je, ob pogovorih s kulturnega področja, prebirala tudi svoje pesmi in prevode, včasih pa s kitaro v živo zapela. Pred osamosvojitvijo je bila v vrhu programskega sveta nacionalne televizije, potem pa zaradi politike položaj izgubila in se posvetila učenju govorniških spretnosti - poslovne komunikacije, pogajalskih tehnik in javnega nastopanja. V dolgoletni karieri je nastopila na številnih samostojnih koncertih po vsej Sloveniji in v več kot dvajsetih državah sveta. Drobce iz njenega življenja, lani je dopolnila petinsedemdeset let, smo spoznali v pogovoru osrednje sobotne popoldanske oddaje. 

spomin življenje odnosi pogovor družba

Naš gost

Bogdana Herman

Bogdana Herman je med bolj prepoznavnimi pevkami ljudskih pesmi, ki jih tudi raziskuje in zbira. Od najstniških let tudi sama piše pesmi, ki so izšle v več zbirkah. Doštudirala je slavistiko, zborna beseda in narečja so ji že od nekdaj blizu, v otroštvu so ji veliko brali, z babico pa sta peli. Oboje ji je tlakovalo pot, bila je del ekipe v ustanovnih letih radia Študent, kjer je, ob pogovorih s kulturnega področja, prebirala tudi svoje pesmi in prevode, včasih pa s kitaro v živo zapela. Pred osamosvojitvijo je bila v vrhu programskega sveta nacionalne televizije, potem pa zaradi politike položaj izgubila in se posvetila učenju govorniških spretnosti - poslovne komunikacije, pogajalskih tehnik in javnega nastopanja. V dolgoletni karieri je nastopila na številnih samostojnih koncertih po vsej Sloveniji in v več kot dvajsetih državah sveta. Drobce iz njenega življenja, lani je dopolnila petinsedemdeset let, smo spoznali v pogovoru osrednje sobotne popoldanske oddaje. 

VEČ ...|13. 1. 2024
Bogdana Herman

Bogdana Herman je med bolj prepoznavnimi pevkami ljudskih pesmi, ki jih tudi raziskuje in zbira. Od najstniških let tudi sama piše pesmi, ki so izšle v več zbirkah. Doštudirala je slavistiko, zborna beseda in narečja so ji že od nekdaj blizu, v otroštvu so ji veliko brali, z babico pa sta peli. Oboje ji je tlakovalo pot, bila je del ekipe v ustanovnih letih radia Študent, kjer je, ob pogovorih s kulturnega področja, prebirala tudi svoje pesmi in prevode, včasih pa s kitaro v živo zapela. Pred osamosvojitvijo je bila v vrhu programskega sveta nacionalne televizije, potem pa zaradi politike položaj izgubila in se posvetila učenju govorniških spretnosti - poslovne komunikacije, pogajalskih tehnik in javnega nastopanja. V dolgoletni karieri je nastopila na številnih samostojnih koncertih po vsej Sloveniji in v več kot dvajsetih državah sveta. Drobce iz njenega življenja, lani je dopolnila petinsedemdeset let, smo spoznali v pogovoru osrednje sobotne popoldanske oddaje. 

Nataša Ličen

spomin življenje odnosi pogovor družba

Naš gost

VEČ ...|6. 1. 2024
Karmen Čarman

Prva gostja tega leta je bila tudi prva mlada kmetica lanskega leta, Karmen Čarman je namreč dobila laskavi naziv naj kmetice za leto 2023. Je žena, mama in učiteljica matematike na novomeški gimnaziji. Kako ji uspe več poslanstev hkrati in kaj jo najbolj veseli nam je zaupala v oddaji Naš gost.

Karmen Čarman

Prva gostja tega leta je bila tudi prva mlada kmetica lanskega leta, Karmen Čarman je namreč dobila laskavi naziv naj kmetice za leto 2023. Je žena, mama in učiteljica matematike na novomeški gimnaziji. Kako ji uspe več poslanstev hkrati in kaj jo najbolj veseli nam je zaupala v oddaji Naš gost.

spomin življenje

Naš gost

Karmen Čarman

Prva gostja tega leta je bila tudi prva mlada kmetica lanskega leta, Karmen Čarman je namreč dobila laskavi naziv naj kmetice za leto 2023. Je žena, mama in učiteljica matematike na novomeški gimnaziji. Kako ji uspe več poslanstev hkrati in kaj jo najbolj veseli nam je zaupala v oddaji Naš gost.

VEČ ...|6. 1. 2024
Karmen Čarman

Prva gostja tega leta je bila tudi prva mlada kmetica lanskega leta, Karmen Čarman je namreč dobila laskavi naziv naj kmetice za leto 2023. Je žena, mama in učiteljica matematike na novomeški gimnaziji. Kako ji uspe več poslanstev hkrati in kaj jo najbolj veseli nam je zaupala v oddaji Naš gost.

Mateja Subotičanec

spomin življenje

Naš gost

Oddaja prinaša pred poslušalce potret znane osebnosti. Navadno gostimo ljudi, ki so s svojimi znanji, uspehi na kulturnem, športnem, glasbenem, znanstvenem ali kakem drugem področju dosegli izstopajoče uspehe. Po drugi strani pa v teh oddajah prisluhnemo tudi osebam, ki so si tekom let pridobile veliko življenjskih izkušenj in modrosti. Oddaja Naš gost je vsekakor ena od kronskih oddaj našega sporeda, saj lahko poslušalcu predstavi zanimive ljudi, pa tudi življenjske okoliščine, ki so jih oblikovale, hkrati pa od voditelja zahteva visoko strokoven pristop, poglobljen študij tematike in dobro pripravo.

Mateja Subotičanec

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|24. 2. 2024
Želela sem biti misijonarka za železno zaveso

Margaret Grace Davis je Angležinja, ki že več kot 50 let živi v Sloveniji. Delala je na Filozofski fakulteti, prevedla precej knjig, prehodila skoraj vse naše gore in v zrelih letih postala vodnica terapevtske psičke Tačke Pomagačke, s katero prinašata veselje otrokom in ostarelim. Njen duh je živ in svež, krepi ga z branjem Svetega pisma in trdno vero, da nebeški Oče skrbi zanjo. Prehodila je skoraj vse slovenske gore in to ji je prinašalo ogromno veselja. 

Želela sem biti misijonarka za železno zaveso

Margaret Grace Davis je Angležinja, ki že več kot 50 let živi v Sloveniji. Delala je na Filozofski fakulteti, prevedla precej knjig, prehodila skoraj vse naše gore in v zrelih letih postala vodnica terapevtske psičke Tačke Pomagačke, s katero prinašata veselje otrokom in ostarelim. Njen duh je živ in svež, krepi ga z branjem Svetega pisma in trdno vero, da nebeški Oče skrbi zanjo. Prehodila je skoraj vse slovenske gore in to ji je prinašalo ogromno veselja. 

Meta Potočnik

Margaret DavisTačke pomagačkečas komunizma

Duhovna misel

VEČ ...|2. 3. 2024
Michelangelo, kaj delaš

Slavni kipar Michelangelo je klesal ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

 

Michelangelo, kaj delaš

Slavni kipar Michelangelo je klesal ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

 

Mateja Subotičanec

duhovnost

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|29. 12. 2023
Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Gregor Čušin

duhovnost

Program zadnjega tedna

VEČ ...|2. 3. 2024
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 02. marec 2024 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 02. marec 2024 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Komentar tedna

VEČ ...|1. 3. 2024
Matej Cepin: Ste tudi vi nezadovoljni z našimi voditelji?

Predstavljajmo si vesoljce, ki z vesoljsko ladjo pristanejo v Sloveniji, denimo pred kakšnimi 15 leti. Vesoljce zato, da ne bodo politično opredeljeni. Če bi nas ti vesoljci opazovali skozi zadnjih 15 let, bi dejali: »Ta narod nikdar ni zadovoljen s svojimi voditelji. Enega razglasijo za neodločnega in ga imenujejo kar Cmerar, drugega za diktatorja in proti njemu vsak petek kolesarijo, iz tretjega se delajo norca, ker v kritičnem trenutku vrže puško v koruzo, vmes se znajde še kakšna dama, ki je prav zares ni nihče nikoli izvolil, še posebej v zadnjem času pa se nerešeni problemi kar kopičijo in kopičijo. Nezadovoljstvo z voditelji v Sloveniji je zadnjih 15 let že neznosno …

Matej Cepin: Ste tudi vi nezadovoljni z našimi voditelji?

Predstavljajmo si vesoljce, ki z vesoljsko ladjo pristanejo v Sloveniji, denimo pred kakšnimi 15 leti. Vesoljce zato, da ne bodo politično opredeljeni. Če bi nas ti vesoljci opazovali skozi zadnjih 15 let, bi dejali: »Ta narod nikdar ni zadovoljen s svojimi voditelji. Enega razglasijo za neodločnega in ga imenujejo kar Cmerar, drugega za diktatorja in proti njemu vsak petek kolesarijo, iz tretjega se delajo norca, ker v kritičnem trenutku vrže puško v koruzo, vmes se znajde še kakšna dama, ki je prav zares ni nihče nikoli izvolil, še posebej v zadnjem času pa se nerešeni problemi kar kopičijo in kopičijo. Nezadovoljstvo z voditelji v Sloveniji je zadnjih 15 let že neznosno …

Radio Ognjišče

komentardružbaSlovenija

Sobotni duhovni večer

VEČ ...|2. 3. 2024
Pred 3. postno nedeljo

V Sobotnem duhovnem večeru ste slišali duhovni nagovor za 3. postno nedeljo, ki ga je pripravil nadškof Anton Stres. Govoru je sledila molitev prvih večernic in rožnega venca, s katerim smo prosili za blagoslov radijskega misijona. Molili smo tudi križev pot in litanije Jezusove krvi.

Pred 3. postno nedeljo

V Sobotnem duhovnem večeru ste slišali duhovni nagovor za 3. postno nedeljo, ki ga je pripravil nadškof Anton Stres. Govoru je sledila molitev prvih večernic in rožnega venca, s katerim smo prosili za blagoslov radijskega misijona. Molili smo tudi križev pot in litanije Jezusove krvi.

Franci Trstenjak

odnosidružinaduhovnost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|2. 3. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 2. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 2. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Za življenje

VEČ ...|2. 3. 2024
Čustva in post

Naš sogovornik je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Kako lahko čustva povežemo s postnim časom in na kakšne izzive lahko naletimo na tem področju? To je bilo naše uvodno razmišljanje, oddajo pa so oblikovali tudi naši poslušalci.

Čustva in post

Naš sogovornik je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Kako lahko čustva povežemo s postnim časom in na kakšne izzive lahko naletimo na tem področju? To je bilo naše uvodno razmišljanje, oddajo pa so oblikovali tudi naši poslušalci.

Blaž

vzgojaduhovnostpostni časčustvaodnosi

Spominjamo se

VEČ ...|2. 3. 2024
Spominjamo se dne 2. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 2. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče