Tokratna oddaja je še posebej zanimiva za ljubitelje literature in zlasti ruskih pisateljev. Zanimiva bo tudi za tiste, ki bi radi dobili priporočilo za dobro branje. V goste smo povabili Lijano Dejak, ki se s prevajanjem ukvarja že dvajset let, prevedla pa je nekaj deset znanih ruskih avtorjev. Leta 2016 je za prevajalske dosežke prejela tudi najvišje slovensko priznanje: Sovretovo nagrado. Nagrado je dobila za prevod dela Jevgenija Vodolazkina: Laurus.
Tokratna oddaja je še posebej zanimiva za ljubitelje literature in zlasti ruskih pisateljev. Zanimiva bo tudi za tiste, ki bi radi dobili priporočilo za dobro branje. V goste smo povabili Lijano Dejak, ki se s prevajanjem ukvarja že dvajset let, prevedla pa je nekaj deset znanih ruskih avtorjev. Leta 2016 je za prevajalske dosežke prejela tudi najvišje slovensko priznanje: Sovretovo nagrado. Nagrado je dobila za prevod dela Jevgenija Vodolazkina: Laurus.
Naš gost
Peter Svetina je pisatelj in prevajalec, ki je za svoj ustvarjalni opus prejel veliko lepih nagrad: leta 2001 je dobil nagrado za pesniško zbirko Kavarna v prvem nadstropju, leta 2008 nagrado za izvirno slovenski slikanico Klobuk gospoda Konstantina, čez pet let je prejel nagrado Večernica za najboljše mladinsko delo za slikanico Ropotarna, pa Levstikovo nagrado za knjigo Molitvice s stopnic. Naš gost je tudi profesor, ki nam je povedal nekaj o svojem literarnem okusu.
Naš gost
Peter Svetina je pisatelj in prevajalec, ki je za svoj ustvarjalni opus prejel veliko lepih nagrad: leta 2001 je dobil nagrado za pesniško zbirko Kavarna v prvem nadstropju, leta 2008 nagrado za izvirno slovenski slikanico Klobuk gospoda Konstantina, čez pet let je prejel nagrado Večernica za najboljše mladinsko delo za slikanico Ropotarna, pa Levstikovo nagrado za knjigo Molitvice s stopnic. Naš gost je tudi profesor, ki nam je povedal nekaj o svojem literarnem okusu.
Naš gost
Pred praznikom Gospodovega razglašenja smo se pogovarjali s srebrnomašnikom, jezuitom p. Ivanom Hercegom, ki je že 15 let odgovorni urednik slovenskega programa Radia Vatikan - Vatican News.
Naš gost
Pred praznikom Gospodovega razglašenja smo se pogovarjali s srebrnomašnikom, jezuitom p. Ivanom Hercegom, ki je že 15 let odgovorni urednik slovenskega programa Radia Vatikan - Vatican News.
Naš gost
Med 240 delegati, ki so sprejemali ključne dokumenta za osamosvojitev Slovenije je bila tudi Vlasta Sagadin. Po končani Ekonomski srednji šoli v Kranju je študirala na Filozofski fakulteti, nato pa se zaposlila kot učiteljica na OŠ Jakoba Aljaža v Kranju in pozneje na OŠ na Orehku. V politiko se je vključila že v mladih letih, med drugim kot soustanoviteljica klubov OZN in Amnesty International v Sloveniji. Sodelovala je pri ustanovitvi Zelenih Slovenije ter bila leta 1990 izvoljena v občinske in republiške predstavniške organe v času prvih večstrankarskih volitev. Več mandatov je in še deluje tudi kot občinska svetnica v Mestni občini Kranj. Za dolgoletno družbeno in politično delovanje ter prispevek k demokratizaciji družbe je leta 2013 prejela Veliko plaketo Mestne občine Kranj.
Naš gost
Med 240 delegati, ki so sprejemali ključne dokumenta za osamosvojitev Slovenije je bila tudi Vlasta Sagadin. Po končani Ekonomski srednji šoli v Kranju je študirala na Filozofski fakulteti, nato pa se zaposlila kot učiteljica na OŠ Jakoba Aljaža v Kranju in pozneje na OŠ na Orehku. V politiko se je vključila že v mladih letih, med drugim kot soustanoviteljica klubov OZN in Amnesty International v Sloveniji. Sodelovala je pri ustanovitvi Zelenih Slovenije ter bila leta 1990 izvoljena v občinske in republiške predstavniške organe v času prvih večstrankarskih volitev. Več mandatov je in še deluje tudi kot občinska svetnica v Mestni občini Kranj. Za dolgoletno družbeno in politično delovanje ter prispevek k demokratizaciji družbe je leta 2013 prejela Veliko plaketo Mestne občine Kranj.
Naš gost
»Kjer je dobrota in ljubezen, tam je Bog«. To je bilo novomašno geslo Alojzija Grebenca – besede, ki ga spremljajo že vseh 50 let mašništva. V tokratnem sobotnem popoldnevu ste ga lahko pobliže spoznali: njegovo življenjsko in duhovniško pot, ki ga je pripeljala do zlatomašnika. Alojzij Grebenc je župnik v župniji Dol pri Ljubljani, dekan dekanije Ljubljana-Moste in od leta 2021 tudi častni kanonik stolnega kapitlja v Ljubljani. Sicer pa človek, ki si prizadeva za sožitje vseh ljudi in verjame, da lepa beseda vedno lepo mesto najde.
Naš gost
»Kjer je dobrota in ljubezen, tam je Bog«. To je bilo novomašno geslo Alojzija Grebenca – besede, ki ga spremljajo že vseh 50 let mašništva. V tokratnem sobotnem popoldnevu ste ga lahko pobliže spoznali: njegovo življenjsko in duhovniško pot, ki ga je pripeljala do zlatomašnika. Alojzij Grebenc je župnik v župniji Dol pri Ljubljani, dekan dekanije Ljubljana-Moste in od leta 2021 tudi častni kanonik stolnega kapitlja v Ljubljani. Sicer pa človek, ki si prizadeva za sožitje vseh ljudi in verjame, da lepa beseda vedno lepo mesto najde.
Naš gost
Tokrat smo gostili glasbeni dvojec, ki navdušuje z nežnostjo, virtuoznostjo in odrsko ubranostjo – duo Claripiano. Sestavljata ga pianistka Tatjana Kaučič in klarinetist Dušan Sodja. Skladbe za klarinet in klavir v njuni izvedbi niso le tehnično dovršene, temveč polne čustev, pristnega dialoga in skupnega diha. 30 letnico delovanja sta zaznamovala z izidom zgoščenke 30 ClariPiano, ki vsebuje izključno izvirno slovensko glasbo za klarinet in klavir, za duo z mešanim zborom in godalnim orkestrom.
Naš gost
Tokrat smo gostili glasbeni dvojec, ki navdušuje z nežnostjo, virtuoznostjo in odrsko ubranostjo – duo Claripiano. Sestavljata ga pianistka Tatjana Kaučič in klarinetist Dušan Sodja. Skladbe za klarinet in klavir v njuni izvedbi niso le tehnično dovršene, temveč polne čustev, pristnega dialoga in skupnega diha. 30 letnico delovanja sta zaznamovala z izidom zgoščenke 30 ClariPiano, ki vsebuje izključno izvirno slovensko glasbo za klarinet in klavir, za duo z mešanim zborom in godalnim orkestrom.
Naš gost
S. Nikolina je za kuhalnico najprej poprijela, ko je pomagala mami doma v Lenartu v Slovenskih goricah. Eno leto se je šolala pri sestrah na gospodinjski šoli v Avstriji. Nato je, da bi zaslužila za šolnino, kuhala v turističnem objektu ob Vrbskem jezeru. Vmes je dozorela odločitev za vstop k samostan, in sicer v red šolskih sester v Repnjah. Tam je nadaljevala kuharsko tradicijo sestre Vendeline, ki je bila tudi njena učiteljica v Avstriji. Leta 1975 je začela pripravljati kuharske tečaje in svoje bogato znanje posredovala več kot tisoč ženam in dekletom. Leta 1990 je začela pripravljati recepte za tednik Družina, od leta 2006 sodeluje z našim radiem.
Naš gost
S. Nikolina je za kuhalnico najprej poprijela, ko je pomagala mami doma v Lenartu v Slovenskih goricah. Eno leto se je šolala pri sestrah na gospodinjski šoli v Avstriji. Nato je, da bi zaslužila za šolnino, kuhala v turističnem objektu ob Vrbskem jezeru. Vmes je dozorela odločitev za vstop k samostan, in sicer v red šolskih sester v Repnjah. Tam je nadaljevala kuharsko tradicijo sestre Vendeline, ki je bila tudi njena učiteljica v Avstriji. Leta 1975 je začela pripravljati kuharske tečaje in svoje bogato znanje posredovala več kot tisoč ženam in dekletom. Leta 1990 je začela pripravljati recepte za tednik Družina, od leta 2006 sodeluje z našim radiem.
Naš gost
Dan po praznovanju obletnice začetka oddajanja Radia Ognjišče iz ljubljanskega studia smo v oddajo Naš gost povabili enega prvih radijskih sodelavcev, Ivana Hudnika, ki je že takoj na začetku stopil v čevlje glasbenega urednika. Vprašali smo ga, kaj ga je pripeljalo do tja, pa tudi podrobneje o njegovi pestri glasbeni karieri, ki ga je popeljala na nekatere velike odre. Ivan pravi, da je glede radia in njegove prihodnosti optimist.
Naš gost
Dan po praznovanju obletnice začetka oddajanja Radia Ognjišče iz ljubljanskega studia smo v oddajo Naš gost povabili enega prvih radijskih sodelavcev, Ivana Hudnika, ki je že takoj na začetku stopil v čevlje glasbenega urednika. Vprašali smo ga, kaj ga je pripeljalo do tja, pa tudi podrobneje o njegovi pestri glasbeni karieri, ki ga je popeljala na nekatere velike odre. Ivan pravi, da je glede radia in njegove prihodnosti optimist.
Naš gost
Roman Gašperin je zanimiv gospod. Čeprav ga krasi srebro v laseh, iz njegovih oči sijeta zvedavost in tudi nekakšna navihanost. Prav taka, kot jo beremo v štirih, doslej izdanih, knjigah Enci benci na kamenci. Je zbiratelj in avtor omenjenih knjig. V času služenja vojaškega roka so nastajala pisma, ki sta jih z ženo Bredo zbrala in izdala knjigo, resnično ljubezensko zgodbo v pismih, z naslovom Živim od tvojih besed. Začetki življenja so bili skromni, danes zagotovo lahko pove, da živi bogato in polno življenje.
Naš gost
Roman Gašperin je zanimiv gospod. Čeprav ga krasi srebro v laseh, iz njegovih oči sijeta zvedavost in tudi nekakšna navihanost. Prav taka, kot jo beremo v štirih, doslej izdanih, knjigah Enci benci na kamenci. Je zbiratelj in avtor omenjenih knjig. V času služenja vojaškega roka so nastajala pisma, ki sta jih z ženo Bredo zbrala in izdala knjigo, resnično ljubezensko zgodbo v pismih, z naslovom Živim od tvojih besed. Začetki življenja so bili skromni, danes zagotovo lahko pove, da živi bogato in polno življenje.
Naš gost
Oddaja prinaša pred poslušalce potret znane osebnosti. Navadno gostimo ljudi, ki so s svojimi znanji, uspehi na kulturnem, športnem, glasbenem, znanstvenem ali kakem drugem področju dosegli izstopajoče uspehe. Po drugi strani pa v teh oddajah prisluhnemo tudi osebam, ki so si tekom let pridobile veliko življenjskih izkušenj in modrosti. Oddaja Naš gost je vsekakor ena od kronskih oddaj našega sporeda, saj lahko poslušalcu predstavi zanimive ljudi, pa tudi življenjske okoliščine, ki so jih oblikovale, hkrati pa od voditelja zahteva visoko strokoven pristop, poglobljen študij tematike in dobro pripravo.
Pogovor o
V oddaji smo osvetlili več vidikov dogajanja v Venezueli, kjer so posredovale ZDA in odpeljale predsednika Nicolasa Madura s soprogo. Obtožnica jima očita več kaznivih dejanj, povezanih z mamili, orožjem in terorizmom. Maduro se je izrekel za nedolžnega in spomnil, da je predsednik svoje države. Medtem je začasno na njegov položaj prisegla podpredsednica države.
Komentar tedna
Vsem nam želim, da bi si v novem letu znali vzeti čas za občutenje hvaležnosti, za razločevanje in za razmislek o tem, kateri so tisti pravi zavesljaji, ki jih je potrebno narediti. Da ne bi zgolj ponavljali vzorcev, ki so pred 20 leti delovali, danes pa morda ne več. In da bi znali Jezusa povabiti medse ter mu pustiti, da ustavi močne nasprotne vetrove v naših zasebnih in v našem skupnem jezeru.
Komentar je pripravil Matej Cepin, direktor Socialne akademije.
Naš gost
Peter Svetina je pisatelj in prevajalec, ki je za svoj ustvarjalni opus prejel veliko lepih nagrad: leta 2001 je dobil nagrado za pesniško zbirko Kavarna v prvem nadstropju, leta 2008 nagrado za izvirno slovenski slikanico Klobuk gospoda Konstantina, čez pet let je prejel nagrado Večernica za najboljše mladinsko delo za slikanico Ropotarna, pa Levstikovo nagrado za knjigo Molitvice s stopnic. Naš gost je tudi profesor, ki nam je povedal nekaj o svojem literarnem okusu.
Spoznanje več, predsodek manj
Pred nami je vse bolj razgreto politično dogajanje. Stranke stopnjujejo boj za glasove volivk in volivcev, v ospredje pa prihajajo ključne teme volilne kampanje. O njih so v oddaji Spoznanje več, predsodek manj razpravljali urednik Večera Matija Stepišnik, novinar portala Zanima.me Peter Merše in politični komentator Miran Videtič.
Za življenje
S Karlom Gržanom, duhovnikom, predavateljem in avtorjem več zelo odmevnih knjig, smo se pogovarjali o začetkih. Zakaj, če in kdaj, so začetki pomembni, kako vstopiti vanje, da ne postanejo samo »pobožna želja«? Potrebujejo premislek, vizijo in načrt? Ali pa so najboljši začetki spontani, ko sledimo glasu srca? Kako vemo, kdaj je čas za spremembe ter kateri začetki so smiselni? Življenje uči, da začeti na novo ni vedno najboljša rešitev, včasih je modreje nadaljevati, se potruditi, vložiti še več v že začeto.
Zgodbe za otroke
Dan po božiču, na god sv. Štefana, se kralju Venčeslavu utrne zanimiva, plemenita ideja. Mu bo uspelo potovati skozi snežni metež in presenetiti ubogega kmeta? Prisluhnite!
Adventna spodbuda
Še zadnjič smo odprli Adventni koledar Misijonskega središča Slovenje. Za božični dan je bila v njem zgodba, ki jo je napisalo dekle iz Albanije, poslala pa misijonarka s. Vida Gerkman.
Slovencem po svetu in domovini
Na obisku Slovenije, domovine svojih prednikov, je ena najuspešnejših ameriških astronavtk Sunita Williams. V teh dneh se srečuje s predstavniki države - na uradni obisk jo je povabil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Ta petek bo Williamsova v Ajdovščini sodelovala v pogovoru, ki ga bo vodila prof. dr. Andreja Gomboc iz Centra za astrofiziko in kozmologijo. Pogovora se bodo udeležili študenti in zaposleni Univerze v Novi Gorici, v živo pa bo prenašan tudi za dijake srednjih šol na Goriškem in v zamejstvu. Že pred tem bodo gostji razkazali Laboratorij za raziskave materialov in Laboratorij za kvantno optiko omenjene univerze. Williamsova je sicer bila v Sloveniji pred nekaj meseci, a zasebno in čas je posvetila družini in svojim koreninam. V Lešah pri Tržiču so na hiši, kjer se je rodila njena prababica, postavili spominsko ploščo. Na USZS pa se je srečala tudi z mladi raziskovalci, študenti, nadarjenimi dijaki, profesorji in strokovnjaki, ki se na področju fizike, astrofizike in drugih naravoslovnih panog izobražujejo ali delujejo v ZDA, Avstraliji, Nemčiji, na Nizozemskem, v zamejstvu in Sloveniji.
Kulturni utrinki
Slovenski etnografski muzej razstavno sezono leta 2026 začenja z veliko občasno razstavo Maske: Od rituala do karnevala. Odprtje bo v četrtek, 15. januarja ob 18h v prostorih muzeja na Metelkovi.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Zelo aktualne v tem času so razne mineštre, razne juhe, ker nas tudi pogrejejo. Če jih skuhamo večjo količino, se okusi čez noč še bolj povežejo in dopolnijo. To so lahko: ričet ali jota (s kislim zeljem ali kislo repo). Sestra Nikolina je več povedala o kremni fižolovi juhi. Pripravila jo je iz kuhanega fižola, ki je ostal od prejšnjih dni. Fižol je dobro pripraviti prej, dovolj zgodaj ga moramo namočiti, da se bo prej skuhal. Kuhanega zmiksamo in ohladimo. Nato je praženi čebuli dodala narezan krompir, korenček in zeleno (gomolji zelene so zelo okusni, dobro pomnožijo jed in dodajo k aromi). Lahko dodamo še malo stisnjenega česna in kakšna žlica paradižnikove mezge. Če je juha preveč redka, jo zgostimo s kosmiči, vedno pa jo lahko izboljšamo z žlico kisle smetane. Poslušalec je vprašal, ali je krompir v joti naslednji dan še užiten, ali bi ga moral pobrati ven. Sestra Nikolina je povedala, da če je bila jota sveže skuhana, ni nobenih težav.
Zakladi naše dediščine
Ob godu Antona Puščavnika v Prlekiji na Kogu pripravljajo vrsto dejavnosti, v katerih predstavijo tradicionalno lokalno kulturno bogastvo, od obrti, glasbe, običajev, kulinarike in izročil. Več je povedal Slavko Perc iz Društva Antonovanje na Kogu.