Veseli del
Molitev je vodil policijski vikar p. Jona Janez Vene.
16. 2. 2026
Veseli del
Molitev je vodil policijski vikar p. Jona Janez Vene.

Radio Ognjišče

VEČ ...|16. 2. 2026
Veseli del
Molitev je vodil policijski vikar p. Jona Janez Vene.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ... |
Žalostni del

Molili so radijski sodelavci.

Žalostni del

Molili so radijski sodelavci.

duhovnost

Rožni venec

Žalostni del
Molili so radijski sodelavci.
VEČ ...|6. 3. 2026
Žalostni del
Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ... |
Žalostni del

Molitev je vodil frančiškan p. Marjan Čuden

Žalostni del

Molitev je vodil frančiškan p. Marjan Čuden

duhovnost

Rožni venec

Žalostni del
Molitev je vodil frančiškan p. Marjan Čuden
VEČ ...|5. 3. 2026
Žalostni del
Molitev je vodil frančiškan p. Marjan Čuden

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ... |
Žalostni del

Molile so redovnice - Šolske sestre de Notre Dame.

Žalostni del

Molile so redovnice - Šolske sestre de Notre Dame.

duhovnost

Rožni venec

Žalostni del
Molile so redovnice - Šolske sestre de Notre Dame.
VEČ ...|4. 3. 2026
Žalostni del
Molile so redovnice - Šolske sestre de Notre Dame.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ... |
Žalostni del

Molili so radijski sodelavci.

Žalostni del

Molili so radijski sodelavci.

duhovnost

Rožni venec

Žalostni del
Molili so radijski sodelavci.
VEČ ...|3. 3. 2026
Žalostni del
Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ... |
Žalostni del

Molitev je vodil zaporniški vikar Robert Friškovec.

Žalostni del

Molitev je vodil zaporniški vikar Robert Friškovec.

duhovnost

Rožni venec

Žalostni del
Molitev je vodil zaporniški vikar Robert Friškovec.
VEČ ...|2. 3. 2026
Žalostni del
Molitev je vodil zaporniški vikar Robert Friškovec.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ... |
Žalostni del

Molile so redovnice - Hčere krščanske ljubezni (Usmiljenke).

Žalostni del

Molile so redovnice - Hčere krščanske ljubezni (Usmiljenke).

duhovnost

Rožni venec

Žalostni del
Molile so redovnice - Hčere krščanske ljubezni (Usmiljenke).
VEČ ...|1. 3. 2026
Žalostni del
Molile so redovnice - Hčere krščanske ljubezni (Usmiljenke).

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ... |
Žalostni del

Molili so radijski sodelavci.

Žalostni del

Molili so radijski sodelavci.

duhovnost

Rožni venec

Žalostni del
Molili so radijski sodelavci.
VEČ ...|28. 2. 2026
Žalostni del
Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ... |
Žalostni del

Molile so redovnice - Marijine sestre.

Žalostni del

Molile so redovnice - Marijine sestre.

duhovnost

Rožni venec

Žalostni del
Molile so redovnice - Marijine sestre.
VEČ ...|27. 2. 2026
Žalostni del
Molile so redovnice - Marijine sestre.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

Rožni venec

Program Radia Ognjišče vsak dan začenjamo z molitvijo rožnega venca.

Radio Ognjišče

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ... |
Rok Mihevc: Spomladansko čiščenje po štiri leta dolgi zimi

V našo deželo je le prišla pomlad. Ni prišla le s cvetnim prahom, vonjem po raztresenem gnoju in vonjem povoženih žab, temveč tudi z notranjim nemirom, ki nas sili, da odpremo okna in se vprašamo, zakaj smo vse leto hranili stvari, ki jih nismo uporabili že od prejšnjega stoletja.

Rok Mihevc: Spomladansko čiščenje po štiri leta dolgi zimi

V našo deželo je le prišla pomlad. Ni prišla le s cvetnim prahom, vonjem po raztresenem gnoju in vonjem povoženih žab, temveč tudi z notranjim nemirom, ki nas sili, da odpremo okna in se vprašamo, zakaj smo vse leto hranili stvari, ki jih nismo uporabili že od prejšnjega stoletja.

Rok Mihevc

komentardružba

Sol in luč

VEČ ... |
Christel Petitcollin: Kako razmišljati bolje

Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi pri klientih opazila nenavaden vzorec: Klienti se pritožujejo, da preveč razmišljajo, da jim možgani ne dajo miru niti ponoči, da imajo dovolj dvomov in ostrih čutov, ki jim ne uide nobena podrobnost. Zavedajo se, da so drugačni od drugih in se želijo vsaj malo odklopiti. Simptome in spoznanja je začela podrobneje preučevati in težave poimenovala s simptomi oseb z umskim presežkom. Napisala je dve knjigi. Tokrat smo predstavili nekaj odlomkov iz njene druge knjige z naslovom Kako razmišljati bolje.

Christel Petitcollin: Kako razmišljati bolje

Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi pri klientih opazila nenavaden vzorec: Klienti se pritožujejo, da preveč razmišljajo, da jim možgani ne dajo miru niti ponoči, da imajo dovolj dvomov in ostrih čutov, ki jim ne uide nobena podrobnost. Zavedajo se, da so drugačni od drugih in se želijo vsaj malo odklopiti. Simptome in spoznanja je začela podrobneje preučevati in težave poimenovala s simptomi oseb z umskim presežkom. Napisala je dve knjigi. Tokrat smo predstavili nekaj odlomkov iz njene druge knjige z naslovom Kako razmišljati bolje.

Tadej Sadar

izobraževanjedružbaodnosisvetovanjevzgoja

Za življenje

VEČ ... |
Zakonca Tavčar o postenju

Zakonca Tavčar sta premišljevala o tem, kaj je pravi post.

Zakonca Tavčar o postenju

Zakonca Tavčar sta premišljevala o tem, kaj je pravi post.

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
8. marec bo posvečen Bruni Dorbolò

Že vrsto let tudi v Benečiji praznujejo mednarodni dan žena. Letos pripravljajo posebno prireditev v spomin na Bruno Dorbolò, ustanoviteljico Zveze beneških žena. Prireditev bo potekala v tovarni, prav tam, kjer je bil leta 1978 prvi Dan žena v organizaciji omenjene zveze, saj ji niso hoteli dati na voljo nobenega drugega prostora. Beneško gledališče bo letos obudilo igro Tonina Drejova, ki jo je prvič uprizorilo istega leta 1978. Priredila jo je Marina Cernetig, ki skrbi tudi za režijo. Pred igro bodo govorili o vztrajnosti in ustvarjalnosti beneških žena. Kot piše petnajstdnevik Dom, je bila Bruna Dorbolò (1947-2017) med protagonisti preporoda beneških Slovencev in je imela pri srcu domači slovenski jezik, ki se ga je naučila v maminem naročju, ga govorila s sestrami, na vasi in povsod, kjer je le mogla. V njem je pisala pesmi, komentarje, gledališka besedila... Svojo pot v kulturi je začela pri Študijskem centru Nediža, zadnja leta je posvetila pa Inštitutu za slovensko kulturo, ki mu je od ustanovitve predsedovala. Veliko entuziazma pa tudi truda je vložla v izvajanje evropskega projekta Jezik-Lingua, skozi katerega se je rodil tudi multimedijski muzej SMO. Bruna Dorbolò je bla aktivna tudi v politiki. Za časa njenega županovanja (1999–2004) je špetrska občina kot prva v Videmski pokrajini v svoj statut vključila slovensko narodno identiteto kot temeljno sestavino občinske skupnosti.

8. marec bo posvečen Bruni Dorbolò

Že vrsto let tudi v Benečiji praznujejo mednarodni dan žena. Letos pripravljajo posebno prireditev v spomin na Bruno Dorbolò, ustanoviteljico Zveze beneških žena. Prireditev bo potekala v tovarni, prav tam, kjer je bil leta 1978 prvi Dan žena v organizaciji omenjene zveze, saj ji niso hoteli dati na voljo nobenega drugega prostora. Beneško gledališče bo letos obudilo igro Tonina Drejova, ki jo je prvič uprizorilo istega leta 1978. Priredila jo je Marina Cernetig, ki skrbi tudi za režijo. Pred igro bodo govorili o vztrajnosti in ustvarjalnosti beneških žena. Kot piše petnajstdnevik Dom, je bila Bruna Dorbolò (1947-2017) med protagonisti preporoda beneških Slovencev in je imela pri srcu domači slovenski jezik, ki se ga je naučila v maminem naročju, ga govorila s sestrami, na vasi in povsod, kjer je le mogla. V njem je pisala pesmi, komentarje, gledališka besedila... Svojo pot v kulturi je začela pri Študijskem centru Nediža, zadnja leta je posvetila pa Inštitutu za slovensko kulturo, ki mu je od ustanovitve predsedovala. Veliko entuziazma pa tudi truda je vložla v izvajanje evropskega projekta Jezik-Lingua, skozi katerega se je rodil tudi multimedijski muzej SMO. Bruna Dorbolò je bla aktivna tudi v politiki. Za časa njenega županovanja (1999–2004) je špetrska občina kot prva v Videmski pokrajini v svoj statut vključila slovensko narodno identiteto kot temeljno sestavino občinske skupnosti.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Doživetja narave

VEČ ... |
Fiziologija v ekstremnih pogojih - Od Planice do Marsa

Naš gost v Zanimivostih nočnega neba je bil vodja laboratorija za vesoljsko fiziologijo prof. dr. Igor Mekjávič. Planiški laboratorij je kot eden izmed treh v Evropi akreditiran za izvajanje medicinskih raziskav za Evropsko vesoljsko agencijo. Opisal je, kako znanstveniki v Sloveniji premikajo meje razumevanja človeškega telesa v ekstremnih razmerah in med drugim tudi, zakaj prostovoljci v okviru študij 60 dni ležijo z glavo navzdol in kako s tem simulirajo učinke breztežnosti.

Fiziologija v ekstremnih pogojih - Od Planice do Marsa

Naš gost v Zanimivostih nočnega neba je bil vodja laboratorija za vesoljsko fiziologijo prof. dr. Igor Mekjávič. Planiški laboratorij je kot eden izmed treh v Evropi akreditiran za izvajanje medicinskih raziskav za Evropsko vesoljsko agencijo. Opisal je, kako znanstveniki v Sloveniji premikajo meje razumevanja človeškega telesa v ekstremnih razmerah in med drugim tudi, zakaj prostovoljci v okviru študij 60 dni ležijo z glavo navzdol in kako s tem simulirajo učinke breztežnosti.

Blaž Lesnik

vesoljebreztežnostmedicinaekstremne razmerečloveško telogravitacija

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Dr. Aleš Maver in moralni teolog dr. Ivan Štuhec.

Družbeno dogajanje je močno razgreto, družbena omrežja so polna objav, nekatera se v strahu pred njimi zapirajo, pred politiko se zapira tudi šolski prostor. Kako brati dogajanje in kako ovrednotiti mandat vlade, ki se izteka? O tem sta v današnji oddaji spregovorila zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver in moralni teolog dr. Ivan Štuhec.  

Dr. Aleš Maver in moralni teolog dr. Ivan Štuhec.

Družbeno dogajanje je močno razgreto, družbena omrežja so polna objav, nekatera se v strahu pred njimi zapirajo, pred politiko se zapira tudi šolski prostor. Kako brati dogajanje in kako ovrednotiti mandat vlade, ki se izteka? O tem sta v današnji oddaji spregovorila zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver in moralni teolog dr. Ivan Štuhec.  

Radio Ognjišče

politika

Ritem srca

VEČ ... |
Himni Oratorija 2026 in srečanja hrvaške katoliške mladine ter kopica dobre glasbe

Prisluhnili smo himni letošnjega Oratorija z naslovom Živeti je lepo, potem šli na Hrvaško in himni srečanja tamkajšnje katoliške mladine, za konec oddaje pa pogledali med nekatere tuje glasbene novosti in zanimivosti; .

V oddaji smo slišali:

  • Oratorij 2026 - Živeti je lepo
  • Himna SHKM 2026 - Ja sam trst, vi ste loze
  • Terrian (feat. Eli Soares) - King Of Kings
  • Frannie Cash - Jesus All Along
  • ALIVE - Pokoj

Himni Oratorija 2026 in srečanja hrvaške katoliške mladine ter kopica dobre glasbe

Prisluhnili smo himni letošnjega Oratorija z naslovom Živeti je lepo, potem šli na Hrvaško in himni srečanja tamkajšnje katoliške mladine, za konec oddaje pa pogledali med nekatere tuje glasbene novosti in zanimivosti; .

V oddaji smo slišali:

  • Oratorij 2026 - Živeti je lepo
  • Himna SHKM 2026 - Ja sam trst, vi ste loze
  • Terrian (feat. Eli Soares) - King Of Kings
  • Frannie Cash - Jesus All Along
  • ALIVE - Pokoj

Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostnovosti

Petkov večer

VEČ ... |
Alex Volasko

Gostili smo še enega mladega glasbenika, ki je pred kratkim izdal novi album. Alex Volasko nam je predstavil veselje, ki ga trenutno doživlja v glasbenem in zasebnem življenju, saj je med drugim postal očka.

Alex Volasko

Gostili smo še enega mladega glasbenika, ki je pred kratkim izdal novi album. Alex Volasko nam je predstavil veselje, ki ga trenutno doživlja v glasbenem in zasebnem življenju, saj je med drugim postal očka.

Marjan Bunič

glasbapogovor

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 6. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 6. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ... |
Fiziologija v ekstremnih pogojih - Od Planice do Marsa

Naš gost v Zanimivostih nočnega neba je bil vodja laboratorija za vesoljsko fiziologijo prof. dr. Igor Mekjávič. Planiški laboratorij je kot eden izmed treh v Evropi akreditiran za izvajanje medicinskih raziskav za Evropsko vesoljsko agencijo. Opisal je, kako znanstveniki v Sloveniji premikajo meje razumevanja človeškega telesa v ekstremnih razmerah in med drugim tudi, zakaj prostovoljci v okviru študij 60 dni ležijo z glavo navzdol in kako s tem simulirajo učinke breztežnosti.

Fiziologija v ekstremnih pogojih - Od Planice do Marsa

Naš gost v Zanimivostih nočnega neba je bil vodja laboratorija za vesoljsko fiziologijo prof. dr. Igor Mekjávič. Planiški laboratorij je kot eden izmed treh v Evropi akreditiran za izvajanje medicinskih raziskav za Evropsko vesoljsko agencijo. Opisal je, kako znanstveniki v Sloveniji premikajo meje razumevanja človeškega telesa v ekstremnih razmerah in med drugim tudi, zakaj prostovoljci v okviru študij 60 dni ležijo z glavo navzdol in kako s tem simulirajo učinke breztežnosti.

Blaž Lesnik

vesoljebreztežnostmedicinaekstremne razmerečloveško telogravitacija