Slovenščina nekoč in danes

Je kaj pomembnejšega na področju dediščine od jezika? V jeziku smo, bivamo, nas določa,  je dejal dr. Kozma Ahačič, jezikoslovec in predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU. V daljšem pogovoru z njim smo govorili o zgodovini in razvoju slovenščine. Med drugim je tudi avtor izvirne bibliofilske izdaje Stati inu obstati. 

Karel Gržan

Karel Gržan je po letih delovanja v več župnijah, zdaj deluje kot kaplan v Lučah, Ljubnem in Solčavi. Preizkušen v zadnjih letih tudi v bolezni se je že od otroštva učil drugače razbirati svet. Črke zanj drugače plešejo, ko se jim je naučil slediti, je postajal vse močnejši ravno z njimi, oziroma v besedah. Je avtor več odmevnih knjig, nekatere je spisal tudi na humoren način in na svoj račun. Med prvimi nas je opozarjal na pomen čuječnosti, na odmik od manj imeti k več biti, k sobivanju in čutenju. Obiskali smo ga na njegovi domačiji, v hribih nad Savinjo, kjer nas z zgledom na videz preprostega življenja, nekoliko odmaknjenega, a v sožitju z naravo in okoliškimi domačini, uči pristnega občestva.   

Kozma Ahačič: Stati inu obstati

Ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic, ki ga obeležujemo triindvajsetega aprila, smo k pogovoru povabili dr. Kozmo Ahačiča, jezikoslovca in literarnega zgodovinarja, tudi avtorja obsežne knjige Stati inu obstati v kateri je pregledno in preprosto predstavil začetke našega jezika in književnosti. Z njim smo v poljudnem pogovoru vstopili v dragoceno zapuščino besede, pa med drugim tudi kako branje plemeniti osebnost.  

»Umrl je kot pastir, ki izgori za svoje ljudstvo« - Škof Maksimilijan Matjaž ob smrti papeža Frančiška

Škof Andrej Saje - smrt papeža Frančiška

Škof Andrej Saje ob smrti papeža Frančiška: »Hvaležni za dar njegovega pontifikata in očetovsko bližino«

Novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference, msgr. dr. Andrej Saje, se je na velikonočni ponedeljek, le nekaj ur po smrti papeža Frančiška, za Radio Ognjišče odzval z globokim spoštovanjem in hvaležnostjo za njegovo življenje in poslanstvo.

»Kljub temu da smo vedeli, da je bil papež Frančišek bolan, nas je novica o njegovi smrti danes vseeno presenetila,« je dejal škof Saje. Sam se ga bo spominjal z osebno hvaležnostjo za vse, kar je storil – tako za vesoljno Cerkev kot tudi za Cerkev v Sloveniji. Poudaril je, da se je v molitvi z veliko hvaležnostjo obrnil k Bogu za dar njegovega življenja in poslanstva.

Papež med ljudmi

»Rad je bil med ljudmi. Iz teh srečanj je črpal energijo in ljudem vračal naklonjenost – z besedo spodbude ali zgolj s preprostim, a pomenljivim nasmehom,« je dejal škof. Spomnil je na papeževo znamenito misel, da mora »duhovnik imeti vonj po ovcah«, kar po njegovem pomeni bližino, preprostost in pristno skrb za ljudi.

Posebej je izpostavil papeževo odprtost do vsakega človeka, ne glede na vero ali svetovni nazor: »Spoštoval je dostojanstvo in svobodo vsakega človeka. V vsakem je videl Božje obličje. To je bil temelj njegovega odnosa – ljubezen in spoštovanje do človeka kot takega.«

Velik v preprostosti

Osebni stiki s papežem Frančiškom so škofu Sajetu ostali v globokem spominu: »Srečanja z njim so bila vedno zelo prisrčna. Pogovarjala sva se kot stara prijatelja. V njegovi sobi sva sedla skupaj in bilo je čutiti njegovo veličino in obenem izjemno preprostost. Ganilo me je, kako blizu zna biti človeku.«

Izrazil je tudi hvaležnost za papeževo pozornost do Cerkve v Sloveniji. »Skoraj vse zdajšnje škofe v Sloveniji je imenoval prav on. Spremljal je našo krajevno Cerkev z veliko pozornostjo in ljubeznijo.«

Simbolika velikonočnega jutra

Papež Frančišek je umrl prav na velikonočni ponedeljek, kar po besedah škofa Sajeta nosi posebno duhovno sporočilo: »To je izjemno simbolično. Na dan, ko Cerkev še posebej obhaja skrivnost Kristusovega vstajenja, nas je zapustil papež, ki je s svojim življenjem pričeval vero v vstalega Gospoda. Verjamem, da nas zdaj že spremlja pri Očetu.«

Na koncu je škof vsem vernikom voščil blagoslovljeno veliko noč in jih povabil, naj v veri in hvaležnosti ohranjajo spomin na papeža Frančiška, »ki je bil med nami kot oče in pastir«.

Pogovor dijakov ŠG Vipava s škofom Petrom Štumpfom ter dijaki o rabi telefonov

V vipavski katoliški gimnaziji so v goste povabili novoimenovanega koprskega škofa msgr. dr. Petra Štumpfa. V drugem delu oddaje pa smo slišali razmišljanja dijakov katoliških šol o rabi in zlorabi telefonov ter ostale sodobne tehnologije.    

Nada Žgur - pričevanje skozi glasbo

Na pogovor ob velikem četrtku smo povabili Nado Žgur, zaradi njene izjemne glasbene poti, njenega navduševanja za kakovostno ustvarjanje in tudi zaradi njenega iskrenega pričevanja o Gospodovih delih. Glasba je Nadino življenje. Glasba jo je izbrala. Glasba ji daje smisel. Pravi: Ko doživiš močno ozdravljenje, doživiš Božjo moč, je v tebi izbruh zahvale, hvaležnosti. Glasba me navdušuje, izpolnjuje. Glasba je bila vedno nek izraz mene. Mama je pripovedovala, da sem se kot majhna deklica – stanovali smo nasproti mariborske stolnice, kjer je bil moj prvi stik z vero, sprehodila po cerkvi in pela tako na glas, da so vsi slišali. Učiteljica v prvem razredu šole me je razumela in spodbudila mamo, da me vpišejo v Glasbeno šolo. Vse bolj se je izražalo, da rada pojem. Ni nujno, da smo vsi izurjeni in izpopolnjeni v prepevanju, seveda če je to poklic in želimo biti v petju zgled drugim so tam zahteve višje, če pa pri ljudski maši ob meni sedi kdo, ki ne dosega višin, ki jih zahteva pesem in brunda ali poje po svoje, me seveda to ne moti. Kot rečeno, najprej sem začela v cerkvi, po različnih zborih, ko sem bila sprejeta na Srednjo glasbeno šolo, pa sem od takrat naprej vedela, da bo to moj poklic.«

“Širiti želim mir, da preko miru lahko vera pride do ljudi. Ko vložimo vse, kar nam daje Gospod in se zavedamo lepega in globokega, ki je v nas, ni nič težko. Smo pa grešni. Ko v veri pademo, glasba lahko zelo pomaga. Pogosto sedem za klavir in si zapojem psalm. Podarjene besede, ki sedejo na jezik, postanejo misli mojega srca. Hvaležnost, navdušenje, kaj imamo in kaj smo prejeli. Rada bi, da bi to sprejel in doživel ves svet. Dolga leta je tudi zame potreboval Gospod, me spravil tako rekoč na kolena, da je to odprlo moje srce. Le Sveti Duh zna počasi dozirati milost. Ko Gospod govori, se odprejo kanali.”  

O velikem četrtku

Župnik stolne župnije Celje Sv. Danijel Tadej Linasi je predstavil pomen bogoslužja velikega četrtka in kako ga doživljajo duhovniki.