Za življenje
Pred vstopom v poletno počitniško dopustniški čas smo se z Alenko Rebula pogovarjali o potrebi po lepem, po svetlobi. Posebej v trenutnem času delovanja temnih sil, vsega tega, kar ustvarja nasilje, uničenje, bolečino, klic poteptanih. Toliko bolj je ob vsem tem potrebno, da smo sami majhno sonce, ki ga širimo in s tem ustvarjamo drugačen svet. Mir ni dobrina, ki bi se obnavljala sama po sebi. Kolikor delamo za mir toliko ga je. V svojem malem svetu lahko naredimo veliko. Presegajmo kar nas ločuje in s tistimi, ki želijo dobro kot mi, združujmo kar nas povezuje.
Za življenje
Pred vstopom v poletno počitniško dopustniški čas smo se z Alenko Rebula pogovarjali o potrebi po lepem, po svetlobi. Posebej v trenutnem času delovanja temnih sil, vsega tega, kar ustvarja nasilje, uničenje, bolečino, klic poteptanih. Toliko bolj je ob vsem tem potrebno, da smo sami majhno sonce, ki ga širimo in s tem ustvarjamo drugačen svet. Mir ni dobrina, ki bi se obnavljala sama po sebi. Kolikor delamo za mir toliko ga je. V svojem malem svetu lahko naredimo veliko. Presegajmo kar nas ločuje in s tistimi, ki želijo dobro kot mi, združujmo kar nas povezuje.
Mladoskop
V Tednu katoliških šol na začetku aprila 2025 smo se srečali z dijakinjami in dijaki več katoliških gimnazij in posneli daljši pogovor tudi z mladimi iz šentviške škofijske klasične gimnazije. Govorili smo o dobrodelnosti, pomoči sočloveku, kje prepoznajo potrebe, so pri mladih pogosto prikrite ali celo spregledane in v katere dobrodelne oziroma človekoljubne organizacije so vpeti.
Mladoskop
V Tednu katoliških šol na začetku aprila 2025 smo se srečali z dijakinjami in dijaki več katoliških gimnazij in posneli daljši pogovor tudi z mladimi iz šentviške škofijske klasične gimnazije. Govorili smo o dobrodelnosti, pomoči sočloveku, kje prepoznajo potrebe, so pri mladih pogosto prikrite ali celo spregledane in v katere dobrodelne oziroma človekoljubne organizacije so vpeti.
Via positiva
Ob dobrodelnim koncertom v Slovenski filharmoniji, v pomoč pri zbiranju sredstev za nakup bronhoskopske opreme za izvajanje diagnostičnih posegov pri hudo bolnih otrocih, ki se zaradi bolezni dihal zdravijo na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana, smo k pogovoru povabili dr. Marka Pokorna, infektologa in pediatra, strokovnega vodjo Pediatrične klinike, tudi scenarista in kolumnista. Pogovarjali smo se o moči glasbe in umetnosti sploh, o pomenu dobrih odnosov, ki jim na kliniki posvečajo veliko pozornosti, ker to pozitivno vpliva na vse, na strokovne sodelavce, otroke in starše.
Via positiva
Ob dobrodelnim koncertom v Slovenski filharmoniji, v pomoč pri zbiranju sredstev za nakup bronhoskopske opreme za izvajanje diagnostičnih posegov pri hudo bolnih otrocih, ki se zaradi bolezni dihal zdravijo na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana, smo k pogovoru povabili dr. Marka Pokorna, infektologa in pediatra, strokovnega vodjo Pediatrične klinike, tudi scenarista in kolumnista. Pogovarjali smo se o moči glasbe in umetnosti sploh, o pomenu dobrih odnosov, ki jim na kliniki posvečajo veliko pozornosti, ker to pozitivno vpliva na vse, na strokovne sodelavce, otroke in starše.
Glasbeni medgeneracijski večer
Glasbeni medgeneracijski večer so napolnile melodije megaskupine ABBA. Slovenska verzija muzikala Mamma Mia! namreč praznuje 10 izjemnih let. Zakaj je ta projekt tak fenomen, je razmišljal producent Jurij Franko.
Glasbeni medgeneracijski večer
Glasbeni medgeneracijski večer so napolnile melodije megaskupine ABBA. Slovenska verzija muzikala Mamma Mia! namreč praznuje 10 izjemnih let. Zakaj je ta projekt tak fenomen, je razmišljal producent Jurij Franko.
Informativni prispevki
Administracija Donalda Trumpa je začela uresničevati obljubo o izgonu nezakonitih priseljencev iz ZDA. V Los Angelesu so zaradi racij in aretacij zvezne Službe za priseljevanje in carine izbruhnili protesti, prerasli so v nasilne izgrede. Bela hiša je zato na ulice največjega mesta v zvezni državi Kalifornija napotila pripadnike nacionalne garde in celo marince iz aktivne sestave vojske svetovne velesile. Ta poteza je razburila lokalne oblasti. Za komentar smo prosili Strokovnjaka za mednarodne odnose in raziskovalca na Univerzi v Cincinnatiju v ZDA dr. Igorja Kovača.
Informativni prispevki
Administracija Donalda Trumpa je začela uresničevati obljubo o izgonu nezakonitih priseljencev iz ZDA. V Los Angelesu so zaradi racij in aretacij zvezne Službe za priseljevanje in carine izbruhnili protesti, prerasli so v nasilne izgrede. Bela hiša je zato na ulice največjega mesta v zvezni državi Kalifornija napotila pripadnike nacionalne garde in celo marince iz aktivne sestave vojske svetovne velesile. Ta poteza je razburila lokalne oblasti. Za komentar smo prosili Strokovnjaka za mednarodne odnose in raziskovalca na Univerzi v Cincinnatiju v ZDA dr. Igorja Kovača.
Informativni prispevki
Gradec, kjer se je zgodil najhujši strelski pokol v zgodovini Avstrije, leži nedaleč stran od meje z našo državo. V tem mestu živi, študira in dela veliko Slovencev, zato se tudi doma resno zavedamo svoje ranljivosti. Slišali smo lahko predstavnike naših oblasti, da nismo imuni. Nas lahko skrbi? Kako realna je grožnja, da doživimo kaj podobnega? Poklicali smo strokovnjaka za varnost Boštjana Perneta.
Informativni prispevki
Gradec, kjer se je zgodil najhujši strelski pokol v zgodovini Avstrije, leži nedaleč stran od meje z našo državo. V tem mestu živi, študira in dela veliko Slovencev, zato se tudi doma resno zavedamo svoje ranljivosti. Slišali smo lahko predstavnike naših oblasti, da nismo imuni. Nas lahko skrbi? Kako realna je grožnja, da doživimo kaj podobnega? Poklicali smo strokovnjaka za varnost Boštjana Perneta.
Pevci zapojte, godci zagodte
V oddaji o ljudski glasbi ste slišali pogovor z dr. Anjo Moric, docentko za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti in znanstveno sodelavko Glasbenonarodopisnega inštituta in o njeni knjigi Pesemsko izročilo Kočevske.
Pevci zapojte, godci zagodte
V oddaji o ljudski glasbi ste slišali pogovor z dr. Anjo Moric, docentko za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti in znanstveno sodelavko Glasbenonarodopisnega inštituta in o njeni knjigi Pesemsko izročilo Kočevske.
Petkov večer
Kako daleč te lahko pripeljejo sanje, če jim slediš in si pripravljen zanje trdo delati, nam je iz svoje izkušnje povedal Nejc Lísjak, ki je v Radomljah na oder postavil nekaj izjemnih muzikalov, naredil igralsko akademijo v Veliki Britaniji, zdaj pa živi v Londonu, dela na West Endu in išče svojo priložnost.
Petkov večer
Kako daleč te lahko pripeljejo sanje, če jim slediš in si pripravljen zanje trdo delati, nam je iz svoje izkušnje povedal Nejc Lísjak, ki je v Radomljah na oder postavil nekaj izjemnih muzikalov, naredil igralsko akademijo v Veliki Britaniji, zdaj pa živi v Londonu, dela na West Endu in išče svojo priložnost.
Sol in luč
V tokratni oddaji Sol in luč smo objavili prvi del intervjuja z izjemno profesorico, Mario Spychiger (marijo špihiger), ki je od leta 2007 zaposlena na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnosti v Frankfurtu na Maini. Po študiju psihologije in pedagogike je doktorirala z disertacijo Več glasbenega pouka v javni šoli« Ukvarja se z glasbeno pedagogiko in je sodelovala pri več raziskavah na temo vpliva glasbe na človeka in njegov razvoj.
Naš gost
Med najbolj znanimi koroškimi pridelovalci jagod je družina Mikl iz Ziljske doline, ki živi na kmetiji pri Gamsu. Poznani pa niso samo po sladkih ekološko pridelanih jagodah, po odličnih in s številnimi odličji nagrajenih hladno stiskanih rastlinskih oljih in še drugih dobrotah, ki jih naredijo iz svojih pridelkov, ampak tudi po tem, da je g. Hanzi Mikl bil dolga leta direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Koroške, kjer se je z uigrano ekipo sodelavk in sodelavcev vseskozi trudil za čim boljše zastopanje vse kmetijske skupnosti in tako kmetijsko politiko, ki bo prispevala k razvoju koroških družinskih kmetij.
G. Hanzi ki se je pred mesecem upokojil, hudomušno pravi, da je zdaj postal »prvi hlapec« na domači kmetiji, ki jo sicer že vodi njegov sin Jakob. Prepričan je tudi, da bo zdaj čas da uresniči številne projekte, ki jih že dolgo nosi v svoji glavi. Pogovor lahko spremljate tudi v video obliki.
Naš pogled
Lepo je videti, kako se že po nekaj dneh posamezniki, ki so na začetku morda sedeli nekoliko v ozadju, smejejo v družbi novih prijateljev. Kako se začnejo porajati načrti za naslednja srečanja, kako se shranjujejo številke v telefone in kako ob slovesu priteče tudi kakšna solza. Ne zaradi žalosti, ampak zaradi hvaležnosti ...
Pogovor o
Parlamentarni Odbor za zdravstvo je za obravnavo na seji državnega zbora pripravil zakonski predlog, s katerim bi dostop do oploditve z biomedicinsko pomočjo omogočili tudi samskim ženskam in ženskam v istospolnih zvezah. Predlog je vložila koalicija, proti so v NSi-ju in SDS-u. Na seji je sodelovalo tudi več predstavnikov zainteresirane javnosti. V oddaji Pogovor o ste slišali njihove prispevke. V drugem delu pa smo za vas pripravili pogovor s psihologom dr. Andrejem Perkom in zdravnikom dr. Janezom Riflom, ki se ukvarja z zdravljenjem neplodnosti z metodo Napro tehnologije.
Kmetijska oddaja
Slišali ste odlomek iz četrtkovega podkasta Rast, v katerem smo gostili Lojzeta Kerina.
Radijska kateheza
Radijska kateheza, s katero smo bili v trinajstem stoletju. Izvedeli smo, zakaj se priporočamo svetemu Antonu Padovanskemu, če kaj izgubimo. Ali ste vedeli, da mu Portugalci rečejo Anton Lizbonski? Z nami je brat Miran Špelič.
Moja zgodba
Pred Jamo pod Macesnovo Gorico je minulo soboto potekala spominska slovesnost ob 80. obletnici množičnih izvensodnih pobojev po koncu druge svetovne vojne. Že 35. leto zapored jo je pripravila Nova slovenska zaveza. Slovesnost se je začela s sv. mašo, ki jo je vodil škof Andrej Saje. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili njegovi pridigi in pa kulturnemu programu po sveti maši, ki ga je pripravila Nova slovenska zaveza. Zbrane je nagovoril dr. Matija Ogrin, predsednik Nove Slovenske zaveze, prepeval pa je zbor potomcev političnih emigrantov pod vodstvom Marjanke Grohar.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Graditelji slovenskega doma
Koroški rojak Janez Hornböck je bil doma v Šentjanžu v Rožu. Po posvečenju in doktoratu iz teologije je bil župnijski upravitelj v Podgorjah. Nacisti so ga med vojno pregnali v nemški del Koroške; po njej se je vrnil na omenjeno župnijo in jo vodil do smrti. Poskrbel je za obnovo med vojno delno porušene Mohorjeve hiše, v kateri so dobile svoje mesto tiskarna, založba, knjigarna ter slovenski dušnopastirski urad. Vrsto let je let urejal koroški katoliški tednik Nedeljo. Skrbel je za izgradnjo slovenskih dijaških ter študentskih domov v Celovcu in na Dunaju med katerimi sta Modestov dom in Korotan.