Na KGZS tudi letos pripravljajo posvet o Dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, na katrem bodo predstavili novosti na področju predpisov, ki urejajo to področje in najpogostejše napake, ki jih pri izvajanju teh dejavnosti ugotavljajo inšpektorji …

Mnogi se ne zavedajo, da je v okviru ukrepov, ki se financirajo iz sredstev skupne EU kmetijske politike, precej denarja namenjenega tudi za ukrepe, ki nimajo skoraj nič skupnega s kmetijstvom. Tako je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano te dni objavilo 3. javni razpis, ki je namenjen operaterjem elektronskih komunikacij za sofinanciranje gradnje širokopasovnih omrežij naslednje generacije. Z njim bodo podprli odpravljanje t.i. belih lis v koroški, podravski in pomurski statistični regiji, kjer mnoga gospodinjstva še nimajo zagotovljenega dostopa do širokopasovnega internetnega omrežja …

V aktualnem programskem obdobju, ki se bo v prihodnjem letu končalo, sta že bila izpeljana dva, pravkar pa je odprt še 3. javni razpis za Pomoč za zagon dejavnosti in razvoj majhnih kmetij. Rezerviranih je nekaj več kot 15 milijonov evrov sredstev, ki so majhnim kmetijam, ki načrtujejo vlaganje v razvoj na voljo z lažjim dostopom. Gre namreč za kmetije, ki do sedaj niso imele možnosti kandidirati na nobenem razpisu, novi ukrep pa jim je omogočil pridobiti vsaj nekaj nepovratnih sredstev za investicije.

Do 25. novembra je še odprta javna razprava o drugem predlogu strateškega načrta slovenskega kmetijstva po letu 2023. Roman Savšek predsednik Zveze društev rejcev drobnice pravi, da so svoje pomisleke in predloge že posredovali odgovornim na kmetijsko ministrstvo. V današnji rubriki pa lahko slišite, kaj Roman Savšek, na podlagi izkušenj povezovanja rejcev drobnice pri prodaji živali svetuje tako prašičerejcem kot govedorejcem, ki so še posebej na udaru izjemno nizkih odkupnih cen.

Dr. Marjeta Recek vodja Sektorja za varovanje zdravja na Ministrstvu za zdravje trdi, da je desetletje osveščanja o pomenu zajtrkovanja prispevalo k pozitivno spremenjenim prehranjevalnim navadam glede zajtrkovanja, kot tudi uživanja sadja in zelenjave. Spodbudni so tudi podatki o zmanjševanju uživanja sladkih pijač med mladostniki.

Desetletje priprave Tradicionalnega slovenskega zajtrka v šolah in vrtcih in kasneje pridružen Dan slovenske hrane, ki ga že nekaj let obeležujemo vsak tretji petek v mesecu novembru, kljub krču pandemije tudi letos spet vabita k razmisleku o slovenski pridelavi hrane in odločanju zanjo. Sprva promocijski akciji sta veliko več, gre za vzgojo in gre za veliko odgovornost, je v torek opozoril minister dr. Jože Podgoršek.

Desetletje priprave Tradicionalnega slovenskega zajtrka v šolah in vrtcih in kasneje pridružen Dan slovenske hrane, ki ga že nekaj let obeležujemo vsak tretji petek v mesecu novembru, kljub krču pandemije tudi letos spet vabita k razmisleku o slovenski pridelavi hrane in odločanju zanjo. Zelo aktivni so bili v minulem mesecu tudi v Zvezi slovenske podeželske mladine, kjer so za vzgojno izobraževalne ustanove pripravili posebne učne vsebine, pravi Anja Mager.

Ne samo v šolah in vrtcih, v kuhinje vseh javnih ustanov bi moralo priti več kakovostne slovenske hrane, pravi Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.

Martinovo je vsako leto praznik veselja in hvaležnosti. Prodorni mladi vinogradnik Lojze Kerin pravi, da so razmere, v katere je to kmetijsko panogo potisnila pandemija sicer težke in zahtevne, a kljub temu ima veliko razlogov za hvaležnost … Naj bo današnje Martinovo priložnost, da se v družinskem krogu poveselimo ob dobrem vinu, ki so ga pridelali slovenski vinogradniki in vinarji, ga s hvaležnostjo okušamo in na kulturo uživanja vina opozorimo tudi svoje otroke.

Ena od naših poslušalk je pred časom spraševala, ali je listje repe užitno in bi ga lahko recimo koristno uporabili v naši prehrani cez zimo. Fanči Perdih odgovarja pritrdilno.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je odprlo II. javno razpravo celovitega predloga strateškega načrta skupne kmetijske politike po letu 2023, ki bo trajala do 25. novembra 2021. Na ZZS dokument že preučujejo, jutri pripravljajo tudi prvi usklajevalni sestanek. Predsednik zadružne zveze Slovenije, Borut Florjančič med drugim opozarja, da še vedno ni kalkulacij učinkov...

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je namreč ocenilo, da je pomoč čebelarjem, po spomladanski pozebi in nestanovitnem vremenu v maju in prvi polovici junija, kar je botrovalo zmanjšanemu medenju, potrebna in nujna. Za nadomestilo škode, ki so jo čebelarji letos utrpeli zaradi pozebe, bo država iz proračuna namenila 1 milijon in 280 tisoč EUR.

Rok setve prezimnih posevkov se zaradi letošnjih vremenskih okoliščin izjemoma podaljša iz 25. oktobra na 15. november, začetek roka, ko mora zelena odeja pokrivati njivske površine, pa iz 15. novembra na 5. december 2021. 

Tako na Kmetijsko gozdarski zbornici, kot na Zadružni zvezi Slovenije zahtevajo, da bodo v prihodnjem programskem obdobju 2023 do 2027 podpore živilski industriji vezane na pogoj odkupa in dokazljivega deleža slovenske surovine v predelavi. 

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je 1. oktobra objavilo 4. javni razpis za naložbe v namakalne sisteme, ki so namenjeni več uporabnikom. Upravičenec lahko uveljavlja predvsem stroške, vezane na vzpostavitev črpališča ter izgradnjo primarnega in sekundarnega namakalnega razvoda. Upravičeni strošek je lahko tudi ureditev vodnega vira, na primer v obliki vrtine ali akumulacije, temeljna zahteva pa, da gre za skupinsko naložbo, ki bo namakanje pridelave omogočila več kmetijam hkrati, saj se na ta način zmanjšajo stroški namakanja na enoto površine in doseže večja stroškovna učinkovitost ter smotrnost porabe sredstev in virov v kmetijstvu. V okviru razpisa pa se ne financirajo stroški za končno namakalno opremo posameznega uporabnika.

Dozorevaje koruze, še posebej tiste, ki je namenjena pridelavi zrnja, letos zamuja. To je lahko slaba popotnica za pravočasno setev ozimin pravi Marija Kalan, svetovalka specialistka za pridelavo poljščin na KGZ Kranj in opozarja na temperaturne pragove za posamezna žita in trave.

Temelj uspešnega pridelovanja žit je uporaba kakovostnega certificiranega semena, ki zagotavlja sortno čistost, ustrezno zdravstveno stanje, visoko kaljivost in odsotnost semena plevelov. Pomen setve certificiranega semena se kaže še posebej v boju z snetmi, ki so se v Sloveniji v minulih letih spet bolj razširile, pravi mag. Jože Mohar.

Poleg tega da odkup prašičev zaradi krite CO2 skoraj stoji, kar tamkajšnjim rejcem vsak dan povzroča veliko gospodarsko škodo, se soočajo tudi s padcem cen svinjine, v mesno predelovalni industriji pa kritično primankuje delovne sile, kar je  predvsem posledica brexita. Zato od ekipe premierja Jonsona zahtevajo takojšnjo uvedbo delavnih vizumov za tujo kvalificirano delovno silo, da bi stekla predelava, ter začasno oprostitev davkov. 

Brexit in CO2 razlog za pomanjkanje hrane na Otoku?

Na pragu jeseni se Velika Britanija spet sooča s praznimi policami v trgovinah z živili. Medtem ko je motnjam v oskrbi poleti botrovalo predvsem pomanjkanje delovne sile, pa so vzrok zadnjim težavam pri oskrbi s svežimi živili, visoke cene plina.

Na dobre rezultate pridelave ozimnih žit, vpliva tudi prilagojenost posameznih sort na razmere, v katerih jih pridelujemo. Zato je zelo pomembno, da se tudi semenska pridelava vrši tam, kjer kasneje žita sejemo in gojimo, saj so tako bolje prilagojena na naše rastne razmere, trdi mag. Jože Mohar. V današnjem podcastu pa več o novem večrednem ječmenu, ki se lahko pohvali z odličnim zdravstvenim stanjem in velikimi pridelki tako zrna kot slame. 

Podpora je namenjena zelo različnim dejavnostim tako na področju turizma, trgovine, storitvenih dejavnosti, predelavi lesa, lokalni samooskrbi, ravnanju z organskimi odpadki, proizvodnji električne in toplotne energije iz obnovljivih virov za namene prodaje … Upravičenci so lahko nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, samostojni podjetniki posamezniki, gospodarske družbe, zavodi ali zadruge. Oddaja vloge bo mogoča od 4. oktobra do vključno 17. decembra 2021.

Ob prazniku, Dnevu vrnitve Primorske k matični domovini, tudi naša kmetijska rubrika s sicer zelo perečo tematiko v enem od vipavskih narečij.

Toplo poletje bo letos omogočilo hitrejše spravilo koruze, saj vroči dnevi pospešujejo dozorevanje. Pričakovati je, da bodo kmetje na požetih njivah pohiteli tudi pripravami tal za setev ozimnih žit. Kljub temu strokovnjaki odsvetujejo prezgodnje septembrske setve saj bodo v tem primeru žita več časa na udaru listnih uši, ki delajo škode predvsem s prenosom virusov. O tem je spregovoril mag. Jože Mohar, ki je tudi pojasnil, zakaj je ječmen Sandra najbolj iskan ječmen iz ponudbe semenarske hiše Agrosaat.

Kmetijski inštitut Slovenije in KGZ Ljubljana v jutrišnjem prazničnem dopoldnevu vabita na t.i. Dan koruze 2021, ki se bo odvijal na poskusnih poljih Kmetijskega inštituta Slovenije ob cerkvici v Jablah. Primerjati bo mogoče hibride koruze kar 11 semenarskih hiš,  pravi Damjana Iljaš, svetovalka specialistka za poljedelstvo.

Potem ko je vlada za izvajanje strateškega načrta Skupne kmetijske politike po letu 2023 prejšnji teden zagotovila dodatnih 100 milijonov evrov,  agrarni ekonomist dr. Stane Kavčič pravi, da je odpravljena glavna težava reforme.  A hkrati opozarja na temeljno dilemo t.i. II. stebra kmetijske politike, kako pravično radeliti razvojna sredstav vsem kmetijam in ne pozabiti na srednje velike, ki so v minulih obdobjih redno ostajale brez dostopa do teh sredstev.

Jasna Pleteršek z Agencije za varstvo konkurence je na letošnjem posvetu o nepoštenih praksah v verigi preskrbe s hrano na sejmu Agra opozorila, da je večina velikih kupcev svoje poslovanje prilagodila zahtevam zakona, medtem ko mnogi manjši velikokrat zahtev sploh ne poznajo. A srečujejo se s še enim dejstvom, namreč, da prijav dobaviteljev na Agencijo za varstvo konkurence, ki je prvenstveno prekrškovni organ, sploh ni in pojasnila, kaj je še bolj alarmantno …

Eden od pojavov, ki skrbijo vrtičkarje je, zakaj letos ostaja paradižnik na vrhu rumeno zelen in trd, spodnji del plodov pa je normalno obarvan, ter mehkejši. Kaj gre narobe, se sprašujejo pridelovalci? 

Na vrtovih smo krompir večinoma izkopali in postavlja se vprašanje, kaj posejati ali posaditi na to prosto mesto. Miša Pušenjak, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin s KGZ Maribor pravi, da če poskrbimo za zalivanje in senčenje je možnosti za pridelavo zelo veliko.

“Upam, da bo nova verzija Strateškega načrta Skupne kmetijske politike pravično obravnavala bodoče mlade prevzemnike. Enačiti hribovske in ravninske kmetije na podlagi doseganja t.i. Standardnega dohodka ni pravično,” pravi kmet Janez Beja, predsednik OE KGZS Ljubljana.

Slovensko kmetijstvo potrebuje leaderja, kot je Luka Dončič, ki bo povezal vse sektorje in nevladne organizacije v ekipo, ki bo skupaj s kmeti ustvarila blaginjo državljanom Slovenije, pravi Rok Sedminek, in vabi, da podate pripombe in predloge na predlog slovenske verzije Strateškega načrta Skupne kmetijske politike po letu 2023.

Varna vožnja s traktorjem, pa ne le zato, ker ti praviloma postajajo vse večji in močnejši, je velik izziv. Tega se zavedajo tudi mladi na podeželju, zato Zveza slovenske podeželske mladine v sodelovanju z Društvom podeželske mladine Spodnje Savinjske doline v nedeljo vabita na poligon AMZS na Vransko, kjer se bo odvijal letošnji dogodek »NeVARNO s traktorjem«. Blaž Jelen v imenu organizatorjev obljublja, da se ne boste lahko preizkusili le v spretnostni vožnji s številnimi modeli traktorjev, ampak boste na dogodku lahko videli in tudi doživeli marsikaj zanimivega. Takega, kar vam bo prav prišlo v kočljivih situacijah, čeprav je glavni namen vsega, da bi takih kočljivih situacij bilo čimmanj.

KGZ Maribor jutri pripravlja t.i. poljedelski dan, ki bo vsem zainteresiranim dostopen prek spleta, aktivno bodo namreč lahko sodelovali prek aplikacije zoom. Posebno pozornost bodo namenili vedno večji težavi erozije na kmetijskih površinah, ki rezultira v izgubah rodovitne plasti zemlje, sicer pa nam je tokratno vsebino predstavil Timotej Horvat, mag. kmetijstva.

»Ključno je, da imamo izračune, da vemo, kaj se bo zgodilo, če investiramo v en sektor več in v drugega manj, kaj se bo zgodilo s strukturo kmetij. Mene je strah da se bo na koncu zgodilo, da bomo imeli govedorejo na poti prašičereje, se pravi v ne-samooskrbo. Pozivamo, da se na podlagi izračunov in študij strokovnjakov ponovno usedemo. Jesen bo kar topla,« o javni razpravi o prihodnji SKP pravi predsednik zadružne zveze Borut Florjančič.

Prvega januarja letos se je začel uporabljati Zakon o dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Gre za zakon, ki izpolnjuje marsikatera pričakovanja in potrebe kmetov, za katere so si na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije prizadevali vrsto let in rešuje kar dve težavi kmetov ob upokojitvi. Urška Ahlin Ganziti iz pravne službe KGZS pojasnjuje: »Prva je vštevanje dokupljenih kmečkih let v pokojninsko dobo brez dokupa, druga pa priznanje širšega obsega pravic kmetom, ki so v osemdesetih letih prejšnjega stoletja plačevali enako visoke prispevke kot t.i. združeni kmetje, katerim je bil že takrat priznan polni obseg pravic.«

Strmo rast vhodnih surovin kmetijske pridelave na Evropskih trgih na svojih plečih občutijo slovenski potrošniki ter slovenski kmetje in zadruge. Potrošniki zato, ker so soočeni s podražitvami hrane, kmetje pa zaradi padca odkupnih cen. To da za slovenske prašiče ni interesa v naših klavnicah in morajo kmetje prodajne poti iskati v Avstriji je za zadružnike absolutno nesprejemljivo, saj slovenskega kmeta postavlja v situacijo, ko mora zaradi lastnega preživetja odločati, da kakovostno slovensko meso, ki ga potrošnik želi, proda preko meja,« pravi Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije.

Globalne špekulacije z odkupnimi cen žit in mesa pljuskajo tudi v Slovenijo, kjer odkupne cene slovenskih pridelkov ostajajo nizke. Žalostno dejstvo je, da se cene hrane v maloprodaji ne znižujejo, ampak zvišujejo. To pomeni, da si ostali deležniki v verigi, to je odkupovalci, predelovalna industrija in trgovina, te stroške vkalkulirajo v končno ceno, kmetje pa te možnosti nimajo. Nesprejemljivo je, da se kriza v prehranski verigi rešuje na plečih kmetov in potrošnikov.

Vedno več ljudi prisega na prehranske izdelke, ki so bližje naravi, za veliko kmetij, še posebej v hribih in na območjih z omejenimi dejavniki za kmetijstvo pa pridelava senenega mleka in mesa lahko pomeni boljše možnosti za preživetje. V okviru Evropskega partnerstva za inovacije - v projektu Seneno meso in mleko pa v teh dneh začenjajo s predstavitvami teh prizadevanj širši javnosti. Z nami je bil Peter Apat s turistične kmetije Apat.

Zjutraj so naši otroci v šolah za zajtrk jedli kruh, maslo, med, mleko ter sveže ali suho sadje. Vsa živila so bila slovenska, že tradicionalno pa so jih ustanove poiskale pri bližnjih kmetih in čebelarjih. Na KGZS pa si želijo, da bi te navezave kratkih verig oskrbe s slovensko hrano postale stalna praksa v obojestransko zadovoljstvo, predvsem pa dobrobit naših otrok. Zato so prav v teh dneh objavili portal Dobrote slo kmetij, kjer lahko zainteresirani na enem mestu najdejo ponudbo vseh kmetij.

Lepi dnevi spodbujajo obisk narave. Pohodniki pogosto občudujejo lepo obdelno krajino in tudi živali, ki se pasejo. Marsikdaj se zgodi, da kozam ali ovcam, redkeje kravam ponudijo tudi kakšen priboljšek. To pa ni prav, saj lahko taka hrana živalim tudi škoduje. Minuli konec tedna je bil prav zaradi prekomernega ponujanja sladkarij usoden za tri koze na kmetiji Žiga Kršinarja.

Na četrtkovem zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo in na super trialogu niso dosegli političnega dogovora z Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo glede reforme Skupne kmetijske politike. Portugalsko predsedstvo bo nadaljevalo pogajanja s ciljem končnega dogovora na zasedanju Sveta EU, ki bo potekalo junija v Luksemburgu, pravi minister dr. Jože Podgoršek. Kaj je povedal o snovanju slovenskih ukrepov prihodnjega obdobja SKP pa lahko slišite v današnji rubriki.

Če želimo v Sloveniji ohraniti kulturno krajino, je potrebno z njo aktivno gospodariti.  Kmetje dokazujejo, da to znajo. Stroka, pa tudi celotna družba, jim mora pri tem nuditi ustrezno podporo, saj je ohranjena, obdelana krajina naš adut za različne druge dejavnosti v prostoru. Zato je treba zaupati tako stroki kot stoletnim izkušnjam kmetov in upoštevati vse funkcije gozdov.

Pod sloganom »Zajtrk s sadjem – super dan!« se bo 11. junija v vzgojno-izobraževalnih ustanovah po Sloveniji izvedel nadomestni dogodek za lanski Tradicionalni slovenski zajtrk, ki je zaradi korona razmer odpadel. Na KGZS vabijo kmetije, da se povežete z lokalnimi vrtci in šolami ter jim predstavite svojo ponudbo. Na ta dan bodo namreč otroci v teh ustanovah za zajtrk jedli kruh, maslo, med, mleko ter sveže ali suho sadje. Vsa živila bodo, kot vedno pri Tradicionalnem slovenskem zajtrku, slovenska. Vzgojno-izobraževalne ustanove, ki bodo zajtrk izvedle, bodo lahko uveljavljale pavšalno nadomestilo za nakup živil namenjenih temu zajtrku.

Urška Ahlin Ganziti iz pravnega sektorja KGZS je opozorila na določila Zakona o dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki so pomembna za kmete. Čas za oddajo vlog je še do konca junija.

Včeraj smo obeležili 20. maj, rojstni dan slovitega čebelarja Antona Janše, že četrtič tudi kot Svetovni dan čebel. Ob tem se je tako doma kot tudi po svetu odvijalo precej dogodkov. Pri nas v Sloveniji so minevali v senci letošnjih naravnih razmer, ki so čebelam neprijazne. Kaj lahko storimo odgovorja predsednik čebelarjev Boštjan Noč.

Danes že četrtič obeležujemo svetovni dan čebel, ki ga je Generalna skupščina OZN po prizadevanjih Slovenije razglasila 20. decembra 2017. Glavni namen dogajanja je ozaveščanje o pomenu čebel in ostalih opraševalcev za človeštvo. Ste vedeli, da na našo kranjsko sivko prisegajo tudi čebelarji v večjem delu Nemčije?

V okviru priprave nacionanih ukrepov SKP je eno temeljnih vprašanj tudi določitev definicija t.i.«aktivnega kmeta«. EU ministrom za kmetijstvo na srečanju pred prvomajskimi prazniki na to temo ni uspelo najti neke skupne odločitve in vse bolj se zdi, da bo tudi to prepuščeno državam članicam. Minister dr. Jože Podgoršek pravi, da je za Slovenijo pomembno, da bo obvezna definicija aktivnega kmeta enostavna za izvedbo in ne bo vodila v izločitev mešanih in dopolnilnih kmetij iz sistema neposrednih plačil in investicijskih ukrepov.

V dopolnjenem 75. letu se je po hudi bolezni poslovil Rajko Štefanič, kmet in gostilničar iz Zupančičevega hrama v Dragatušu, dolgoletni predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije, ki si je skupaj s somišljeniki aktivno prizadeval za dobro slovenskega podeželja in vseh, ki tam živijo in delajo. Predvsem je želel, da bi tudi v Sloveniji sprejeli take zakonodajne rešitve, ki bi spoštovale ustavo in lastnikom gozdov ne bi omejevale lastninske pravice.

Predvsem v Sindikatu kmetov Slovenije so kritični zaradi majhnega izplena sredstev za področje kmetijstva iz t.i. Načrta za okrevanje in odpornost. V tem okviru so bili načrtovani mnogi projekti, ki so obetali precejšnje razvojne korake, zdaj bo sredstev zelo malo, pravijo. Prisluhnite odgovoru ministea dr. Jožeta Podgorška.

Minule tri dni lepega vremena so mnogi izkoristili za letošnjo prvo košnjo in spravilo travne silaže. Odločitev je bila težka, saj je marsikje nagajala namočenost tal, ponekod pa tudi zaostanek v rasti zaradi aprilske pozebe. Jasmina Slatnar, svetovalka specialistka za živinorejo na KGZ Ljubljana je v takole opozorila na izgube, ki nastajajo v procesu siliranja.

»Obstajajo sorte paradižnika in paprike, ki so namenjene za sajenje v lonce. To so manjše sorte, naredijo manjše grmiče, tak paradižnik ne zraste dva metra, ampak do 60 cm, se razrašča bolj grmičasto, rodi na stranskih poganjkih. Take paprike in paradižniki preživijo in obrodijo že, če jih posadimo v lonec premera 20 cm, v kompostno zemljo, pravi Fanči Perdih.