Is podcast
Medtem ko Srebrna nit zagotavlja, da ima predlog zakona veliko varovalk in da je za izdajo recepta za smrtonosno učinkovino določena posebna komisija, pa po besedah člana komisije za medicinsko etiko dr. Pavla Poredoša zadeve niso tako preproste. Na nedavni okrogli mizi v Dolskem je opozoril, da je zdravnikovo poslanstvo spoštovanje in ohranjanje življenja od spočetja do naravne smrti. V primeru evtanazije ali pomoči pri samomoru pa zdravnik postane bolnikov rabelj. Kljub zatrjevanju pobudnikov podobnih zakonov po svetu, da se zlorabe ne bodo dogajale, se na primer v Belgiji kar 30 odstotkov evtanazij izvede brez bolnikove privolitve. Število evtanazij se poveča pred dopusti. »Kar pomeni, da se svojci želijo znebiti starih, ki jih obremenjujejo, da lahko potem svobodno dopustujejo. Problematično je tudi, da se evtanazira psihiatrične, dementne bolnike, ki niso sposobni sami odločati o svojem koncu življenja.« V Belgiji se starši lahko odločijo za evtanazijo otrok s prirojenimi hibami, v Kanadi pa evtanazijo tudi tiste, ki so se naveličali življenja. V družbah, kjer se evtanazija izvaja, se pogosto sprašujejo, do kdaj so ostareli še upravičeni do pokojnine, poudarja dr. Poredoš. Tudi v slovenskem predlogu zakonu ni zanemarljiv ekonomski vidik. »Kot govorijo, gre za cenejšo varianto, ki je bolj rentabilna od paliativne oskrbe. Življenje so zreducirali na ekonomsko kategorijo, kar je absolutno nedopustno.«
Medtem ko Srebrna nit zagotavlja, da ima predlog zakona veliko varovalk in da je za izdajo recepta za smrtonosno učinkovino določena posebna komisija, pa po besedah člana komisije za medicinsko etiko dr. Pavla Poredoša zadeve niso tako preproste. Na nedavni okrogli mizi v Dolskem je opozoril, da je zdravnikovo poslanstvo spoštovanje in ohranjanje življenja od spočetja do naravne smrti. V primeru evtanazije ali pomoči pri samomoru pa zdravnik postane bolnikov rabelj. Kljub zatrjevanju pobudnikov podobnih zakonov po svetu, da se zlorabe ne bodo dogajale, se na primer v Belgiji kar 30 odstotkov evtanazij izvede brez bolnikove privolitve. Število evtanazij se poveča pred dopusti. »Kar pomeni, da se svojci želijo znebiti starih, ki jih obremenjujejo, da lahko potem svobodno dopustujejo. Problematično je tudi, da se evtanazira psihiatrične, dementne bolnike, ki niso sposobni sami odločati o svojem koncu življenja.« V Belgiji se starši lahko odločijo za evtanazijo otrok s prirojenimi hibami, v Kanadi pa evtanazijo tudi tiste, ki so se naveličali življenja. V družbah, kjer se evtanazija izvaja, se pogosto sprašujejo, do kdaj so ostareli še upravičeni do pokojnine, poudarja dr. Poredoš. Tudi v slovenskem predlogu zakonu ni zanemarljiv ekonomski vidik. »Kot govorijo, gre za cenejšo varianto, ki je bolj rentabilna od paliativne oskrbe. Življenje so zreducirali na ekonomsko kategorijo, kar je absolutno nedopustno.«
Medtem ko Srebrna nit zagotavlja, da ima predlog zakona veliko varovalk in da je za izdajo recepta za smrtonosno učinkovino določena posebna komisija, pa po besedah člana komisije za medicinsko etiko dr. Pavla Poredoša zadeve niso tako preproste. Na nedavni okrogli mizi v Dolskem je opozoril, da je zdravnikovo poslanstvo spoštovanje in ohranjanje življenja od spočetja do naravne smrti. V primeru evtanazije ali pomoči pri samomoru pa zdravnik postane bolnikov rabelj. Kljub zatrjevanju pobudnikov podobnih zakonov po svetu, da se zlorabe ne bodo dogajale, se na primer v Belgiji kar 30 odstotkov evtanazij izvede brez bolnikove privolitve. Število evtanazij se poveča pred dopusti. »Kar pomeni, da se svojci želijo znebiti starih, ki jih obremenjujejo, da lahko potem svobodno dopustujejo. Problematično je tudi, da se evtanazira psihiatrične, dementne bolnike, ki niso sposobni sami odločati o svojem koncu življenja.« V Belgiji se starši lahko odločijo za evtanazijo otrok s prirojenimi hibami, v Kanadi pa evtanazijo tudi tiste, ki so se naveličali življenja. V družbah, kjer se evtanazija izvaja, se pogosto sprašujejo, do kdaj so ostareli še upravičeni do pokojnine, poudarja dr. Poredoš. Tudi v slovenskem predlogu zakonu ni zanemarljiv ekonomski vidik. »Kot govorijo, gre za cenejšo varianto, ki je bolj rentabilna od paliativne oskrbe. Življenje so zreducirali na ekonomsko kategorijo, kar je absolutno nedopustno.«
Medtem ko se zdi, da so pogajanja med sindikatom Fides in vlado zašla v slepo ulico, predsednik Združenja slovenskih katoliških zdravnikov Janez Dolinar opozarja, da bi se moral sistem našega zdravstva spremeniti. Spomnil je na preobremenjenost zdravnikov in na to, da ne denar ne sledi bolniku. Sama pogajanja po njegovi oceni sploh niso prava pogajanja. V prazničnem Mozaiku dneva smo ga vprašali tudi, kako gleda na referendum o evtanaziji in težnje po vpisu t.i. pravice do splava v temeljno listino človekovih pravic EU.
Medtem ko se zdi, da so pogajanja med sindikatom Fides in vlado zašla v slepo ulico, predsednik Združenja slovenskih katoliških zdravnikov Janez Dolinar opozarja, da bi se moral sistem našega zdravstva spremeniti. Spomnil je na preobremenjenost zdravnikov in na to, da ne denar ne sledi bolniku. Sama pogajanja po njegovi oceni sploh niso prava pogajanja. V prazničnem Mozaiku dneva smo ga vprašali tudi, kako gleda na referendum o evtanaziji in težnje po vpisu t.i. pravice do splava v temeljno listino človekovih pravic EU.
Apel državi: urediti evidence pokojnih, obsoditi zločine komunizma in pokopati žrtve
SDS in NSi z zahtevo za ustavno presojo in zadržanje dveh referendumov.
Tudi Evropsko sodniško združenje poziva vlado k takojšnji ureditvi sodniških plač.
Vrednost sodne stavbe ocenjena na šest milijonov evrov. Približno toliko naj bi stala tudi obnova.
Mladi so siti obljub vlade, da bo poskrbela za njihovo stanovanjsko stisko.
Izrael Hamasu posredoval nov predlog za premirje v Gazi. Hamas naj bi nanj odgovoril še danes.
Ruske sile na vzhodu Ukrajine zavzele še eno vas, Kijev priznal poslabšanje razmer na fronti.
Škotski premier napovedal odstop, španski predsednik vlade ostaja na položaju.
Šport: Nogometaši Celja novi slovenski prvaki.
Vreme: Popoldne in jutri bo pretežno jasno in čez dan toplo.
Apel državi: urediti evidence pokojnih, obsoditi zločine komunizma in pokopati žrtve
SDS in NSi z zahtevo za ustavno presojo in zadržanje dveh referendumov.
Tudi Evropsko sodniško združenje poziva vlado k takojšnji ureditvi sodniških plač.
Vrednost sodne stavbe ocenjena na šest milijonov evrov. Približno toliko naj bi stala tudi obnova.
Mladi so siti obljub vlade, da bo poskrbela za njihovo stanovanjsko stisko.
Izrael Hamasu posredoval nov predlog za premirje v Gazi. Hamas naj bi nanj odgovoril še danes.
Ruske sile na vzhodu Ukrajine zavzele še eno vas, Kijev priznal poslabšanje razmer na fronti.
Škotski premier napovedal odstop, španski predsednik vlade ostaja na položaju.
Šport: Nogometaši Celja novi slovenski prvaki.
Vreme: Popoldne in jutri bo pretežno jasno in čez dan toplo.
Zbirnik pomembnejših informativnih oddaj v programu Radia Ognjišče.
Prvomajske počitnice so za nekatere čas počitka, za druge pa intenzivne priprave na teste in izpite in maturo. Kako se pripraviti na stres, če si sam pred tem, in kako biti dobra spodbuda, če smo starši, prijatelji? Z nami je bila terapevtka, dr. Andreja Poljanec.
V uvodni oddaji cikla Gozdovi naših mest smo izvedli, kaj sploh so mestni gozdovi, koliko jih imamo pri nas in v čem se razlikujejo od ostalih gozdov. Ali ste vedeli, da je zračna razdalja od vsakega slovenskega mesta do gozda največ 1 km? Z nami sta bila dr. Mojca Nastran in dr. Janez Pirnat z oddelka za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
Naš junak se po koncu počitnic vrne v Kozje, kjer ga je nestrpno čakala sestra Marica, s katero sta se ob otoku igrala sveto mašo. Družina je bila spet skupaj.
Predstavili smo znanstveno monografijo dr. Julija Savellija z naslovom 1945: Dnevnik mojega križevega pota, ki je izšla v sozaložništvu Študijskega centra za narodno spravo in Založbe Družina. O knjigi so spregovorili urednica Petra Grabrovec, dr. Tamara Griesser Pečar in vnuk Marko Gaser.
Dr. Helena Jaklitsch je ob prazniku dela in dveh prostih dneh, razmišljala o delu kot o vrednoti, o parolah in barvi zastav, pod katerimi se še danes govori o delu …