Pridiga predsednik SŠK in novomeškega škofa Andreja Sajeta v Kočevskem rogu

Spoštovani visoki gostje, dragi bratje in sestre!

Zbrali smo se pri obletni sveti maši v Rogu za pobite domobrance in druge žrtve revolucionarnega nasilja, ki se na tem mestu obhaja že od leta 1990, ko je prvo spravno evharistično daritev ob več deset tisoč vernikih daroval takratni ljubljanski nadškof metropolit Alojzij Šuštar (1920–2007). Lepo pozdravljam vse sorodnike pobitih in predstavnike Nove slovenske zaveze kot organizatorja današnje svečanosti. Pozdravljam predstavnike družbeno-političnega življenja in vse, ki dobro v srcu mislite in ste z vero in zaupanjem prišli na ta kraj krutih zločinov in bridkega spomina. 

Namen vsakoletnega srečanja je molitev za pokojne ter spravo in odpuščanje v slovenskem narodu. Na ta kraj kalvarije mnogih pobitih romamo že več kot tri desetletja, da bi se v molitvi spominjali vseh, ki so bili leta 1945 vrnjeni z avstrijske Koroške in zverinsko umorjeni. V molitev vključujemo tudi vse žrtve vojnega in povojnega nasilja, ki počivajo na več kot 700 krajih po slovenski zemlji. Verujoči čutimo posebno skrb in dolžnost, da vztrajamo v molitvi za spravo med nami ter prosimo, da se grozote vojne ne bi nikoli več ponovile. 

Sprava in odpuščanje sta Božje delo, ki pa ju ni mogoče udejanjiti brez človekovega sodelovanja in odpovedi zlu. Za to je potrebna odločitev, stalen napor in sodelovanje vseh. Ko sem pokojnega duhovnika Janeza Zdešarja (1926–2013), ki je po čudežu ušel s Teharij in preživel, vprašal, kako to, da tako neobremenjeno in brez sovraštva govori o svoji zgodbi rešitve, mi je odvrnil. »Svojim krvnikom sem odpustil. Ne bi mogel živeti s sovraštvom v srcu. Bog mi je dal milost odpuščánjaNikogar ne sovražim; s tistimi, ki so mi stregli po življenju, sem se pripravljen srečati«

Molitev za spravo morajo nujno spremljati dejanja ugotovitve zgodovinskih dejstev in poprave krivic. Pravičnosti ni mogoče doseči brez obsodbe zločinov in dostojnega pokopa posmrtnih ostankov izkopanih žrtev, ki imajo naravno pravico do groba in imena. Za to so odgovorne pristojne državne službe in posamezniki. Prosim jih in pozivam, da opravijo ta civilizacijska dejanja, ki izhajajo iz spoštovanja do sleherne človeške osebe, ne glede na njihovo politično prepričanje, vero ali raso. Pred kratkim je Vlada RS ukinila nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, vendar nam spomina na žrtve in krivice ni mogoče odvzeti ali ga ukiniti. Ovrednotenje preteklosti je stvar duhovne higiene. Brez spomina ne bomo mogli naprej in tudi ne bomo zdravo rasli kot narodna in državna skupnost. 

Čeprav Katoliška Cerkev kot verska skupnost v spravnem procesu ni partner državi, saj so bili verni katoličani dejavni na eni in drugi strani, ima moralno dolžnost opozoriti na nepravičnost in krivice, ki izhajajo iz oviranja in zavlačevanja ter omalovaževanja žrtev ter njihove pravice do pokopa in groba. Na to so opozarjali že moji predhodniki na tem mestu, še posebej nadškof Šuštar, ki si je za spravo močno prizadeval. 

Evangelij nas zavezuje k resnici in ljubezni do vseh brez izjeme, vendar pa ljubezen do zatiralca ne pomeni soglasja z njegovimi dejanji, poudarja papež Frančišek. Odpúščati ne pomeni dopuščati zlih dejanj in maličenja človekovega dostojanstva. Odpuščánje tudi ne vsebuje pozabe. Ker je odpuščánje Božje delo in zastonjsko dejanje, lahko odpustimo tudi tistemu, ki se kesanju upira in za odpuščánje ni sposoben prositi, kar sem na konkretnem primeru osebno doživel pri že omenjenem duhovniku Zdešarju. Odpústil je vsem, ki mu niso odpustili in so do njega še vedno gojili sovraštvo. Pot v prihodnost je pogojena z odpovedjo maščevanju ter z iskanjem resnice in pravičnosti za vse.

Sprava je osebno dejanje in je ni mogoče zapovedati z ukazom. Zanjo se je treba odločiti in si vztrajno prizadevati za njeno uresničitev. Čeprav so bile krivice storjene na obeh straneh, je treba priznati, da je breme njihove krivde različno. Krivic posameznikov na eni in strukturnega nasilja oblasti na drugi strani med seboj ni mogoče primerjati. Papež Frančišek zelo jasno poudari, da nasilja državnih struktur in oblasti ne moremo primerjati z nasiljem skupin (prim. Frančišek, Vsi smo bratje, Ljubljana, Družina 2020; CD 165; 237–257). 

V preteklem letu smo bili priča izkopu več kot 3200 žrtev izpod Macesnove gorice v naši neposredni bližini. Vsem, ki so izvedli obsežna dela in vztrajali kljub neugodnim okoliščinam in oviram, izražam hvaležnost. Posmrtni ostanki žrtev nasilja čakajo na pokop. To jamo sem osebno skupaj s še nekaterimi drugimi obiskal 28. septembra 2022 ob izkopavanju posmrtnih ostankov zadnjih dvajsetih oseb. Te osebe so namreč preživele padec v jamo in so se zatekle v stranski rov, iz katerega pa ni bilo izhoda. Tam so umrle od lakote. Ob okostjih so bili rožni venci, svetinjice in križci. V roke sem vzel svetinjico s podobo Trsatske Matere Božje. Arheologi so za trenutek prekinili delo. Zmolili smo očenaš za vse pokojne in za spravo. Ob mislih na mučenje in trpljenje smo bili globoko pretreseni! Besede v grlu so nam zastale. 

Zunaj so nas šokirale neštete posode zbranih okostij, ki jih je bilo za več kontejnerjev in tovornjakov. Sprašujem se, kako je mogoče, da človek lahko postane takšna zverina, da brez očitkov vesti ubija ter se teh dejanj kasneje ne sramuje niti jih ne obžaluje. Zakaj pri nas do danes nismo uspeli priti do skupnega dogovora, kje bodo te žrtve dostojno pokopane? Čemu se nekateri bojijo kosti pokojnih in jih je strah posmrtnih ostankov izpred 78. let? Čemú ne dopustijo, da bi se pobiti pokopali na ustrezen in dostojen kraj spomina? Kot najustreznejše mesto za to vidimo ljubljansko osrednje pokopališče na Žalah, kjer so že pokopane druge žrtve vojn in vojaki različnih narodnosti. Tudi okupatorski vojaki. 

Danes smo v prvem berilu zaradi moči podob in simbolov slišali enega najbolj znanih odlomkov iz preroka Ezekiela (37,1–14). Bog je življenje in zato lahko premaga smrt, predvsem smrt duha, sprijaznjenost z bolečino, temo, ki nastane, ko upanje odpove. Bog preroku pokaže dolino, polno pobeljenih kosti, simbol najgloblje zakoreninjenega strahu v človeku, to je dokončne smrti, iz katere ni predstavljive vrnitve. Božja moč je zmožna obrniti čas in namesto raztelešenja pokazati fizično obnovo udov, vse do popolne obnove telesa. 

Tudi mi smo se zbrali v tem trdnem upanju in neomajni veri, da umrli na tem mestu živijo v Bogu. Naj nam živim izprosijo mir, da bi zaživeli med seboj v sožitju in sodelovanju. Amen.

 

Msgr. dr. Andrej Saje,
novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference 

Vatican News

info sprava kočevski rog Andrej saje družba duhovnost politika

4. 6. 2023
Pridiga predsednik SŠK in novomeškega škofa Andreja Sajeta v Kočevskem rogu

Spoštovani visoki gostje, dragi bratje in sestre!

Zbrali smo se pri obletni sveti maši v Rogu za pobite domobrance in druge žrtve revolucionarnega nasilja, ki se na tem mestu obhaja že od leta 1990, ko je prvo spravno evharistično daritev ob več deset tisoč vernikih daroval takratni ljubljanski nadškof metropolit Alojzij Šuštar (1920–2007). Lepo pozdravljam vse sorodnike pobitih in predstavnike Nove slovenske zaveze kot organizatorja današnje svečanosti. Pozdravljam predstavnike družbeno-političnega življenja in vse, ki dobro v srcu mislite in ste z vero in zaupanjem prišli na ta kraj krutih zločinov in bridkega spomina. 

Namen vsakoletnega srečanja je molitev za pokojne ter spravo in odpuščanje v slovenskem narodu. Na ta kraj kalvarije mnogih pobitih romamo že več kot tri desetletja, da bi se v molitvi spominjali vseh, ki so bili leta 1945 vrnjeni z avstrijske Koroške in zverinsko umorjeni. V molitev vključujemo tudi vse žrtve vojnega in povojnega nasilja, ki počivajo na več kot 700 krajih po slovenski zemlji. Verujoči čutimo posebno skrb in dolžnost, da vztrajamo v molitvi za spravo med nami ter prosimo, da se grozote vojne ne bi nikoli več ponovile. 

Sprava in odpuščanje sta Božje delo, ki pa ju ni mogoče udejanjiti brez človekovega sodelovanja in odpovedi zlu. Za to je potrebna odločitev, stalen napor in sodelovanje vseh. Ko sem pokojnega duhovnika Janeza Zdešarja (1926–2013), ki je po čudežu ušel s Teharij in preživel, vprašal, kako to, da tako neobremenjeno in brez sovraštva govori o svoji zgodbi rešitve, mi je odvrnil. »Svojim krvnikom sem odpustil. Ne bi mogel živeti s sovraštvom v srcu. Bog mi je dal milost odpuščánjaNikogar ne sovražim; s tistimi, ki so mi stregli po življenju, sem se pripravljen srečati«

Molitev za spravo morajo nujno spremljati dejanja ugotovitve zgodovinskih dejstev in poprave krivic. Pravičnosti ni mogoče doseči brez obsodbe zločinov in dostojnega pokopa posmrtnih ostankov izkopanih žrtev, ki imajo naravno pravico do groba in imena. Za to so odgovorne pristojne državne službe in posamezniki. Prosim jih in pozivam, da opravijo ta civilizacijska dejanja, ki izhajajo iz spoštovanja do sleherne človeške osebe, ne glede na njihovo politično prepričanje, vero ali raso. Pred kratkim je Vlada RS ukinila nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, vendar nam spomina na žrtve in krivice ni mogoče odvzeti ali ga ukiniti. Ovrednotenje preteklosti je stvar duhovne higiene. Brez spomina ne bomo mogli naprej in tudi ne bomo zdravo rasli kot narodna in državna skupnost. 

Čeprav Katoliška Cerkev kot verska skupnost v spravnem procesu ni partner državi, saj so bili verni katoličani dejavni na eni in drugi strani, ima moralno dolžnost opozoriti na nepravičnost in krivice, ki izhajajo iz oviranja in zavlačevanja ter omalovaževanja žrtev ter njihove pravice do pokopa in groba. Na to so opozarjali že moji predhodniki na tem mestu, še posebej nadškof Šuštar, ki si je za spravo močno prizadeval. 

Evangelij nas zavezuje k resnici in ljubezni do vseh brez izjeme, vendar pa ljubezen do zatiralca ne pomeni soglasja z njegovimi dejanji, poudarja papež Frančišek. Odpúščati ne pomeni dopuščati zlih dejanj in maličenja človekovega dostojanstva. Odpuščánje tudi ne vsebuje pozabe. Ker je odpuščánje Božje delo in zastonjsko dejanje, lahko odpustimo tudi tistemu, ki se kesanju upira in za odpuščánje ni sposoben prositi, kar sem na konkretnem primeru osebno doživel pri že omenjenem duhovniku Zdešarju. Odpústil je vsem, ki mu niso odpustili in so do njega še vedno gojili sovraštvo. Pot v prihodnost je pogojena z odpovedjo maščevanju ter z iskanjem resnice in pravičnosti za vse.

Sprava je osebno dejanje in je ni mogoče zapovedati z ukazom. Zanjo se je treba odločiti in si vztrajno prizadevati za njeno uresničitev. Čeprav so bile krivice storjene na obeh straneh, je treba priznati, da je breme njihove krivde različno. Krivic posameznikov na eni in strukturnega nasilja oblasti na drugi strani med seboj ni mogoče primerjati. Papež Frančišek zelo jasno poudari, da nasilja državnih struktur in oblasti ne moremo primerjati z nasiljem skupin (prim. Frančišek, Vsi smo bratje, Ljubljana, Družina 2020; CD 165; 237–257). 

V preteklem letu smo bili priča izkopu več kot 3200 žrtev izpod Macesnove gorice v naši neposredni bližini. Vsem, ki so izvedli obsežna dela in vztrajali kljub neugodnim okoliščinam in oviram, izražam hvaležnost. Posmrtni ostanki žrtev nasilja čakajo na pokop. To jamo sem osebno skupaj s še nekaterimi drugimi obiskal 28. septembra 2022 ob izkopavanju posmrtnih ostankov zadnjih dvajsetih oseb. Te osebe so namreč preživele padec v jamo in so se zatekle v stranski rov, iz katerega pa ni bilo izhoda. Tam so umrle od lakote. Ob okostjih so bili rožni venci, svetinjice in križci. V roke sem vzel svetinjico s podobo Trsatske Matere Božje. Arheologi so za trenutek prekinili delo. Zmolili smo očenaš za vse pokojne in za spravo. Ob mislih na mučenje in trpljenje smo bili globoko pretreseni! Besede v grlu so nam zastale. 

Zunaj so nas šokirale neštete posode zbranih okostij, ki jih je bilo za več kontejnerjev in tovornjakov. Sprašujem se, kako je mogoče, da človek lahko postane takšna zverina, da brez očitkov vesti ubija ter se teh dejanj kasneje ne sramuje niti jih ne obžaluje. Zakaj pri nas do danes nismo uspeli priti do skupnega dogovora, kje bodo te žrtve dostojno pokopane? Čemu se nekateri bojijo kosti pokojnih in jih je strah posmrtnih ostankov izpred 78. let? Čemú ne dopustijo, da bi se pobiti pokopali na ustrezen in dostojen kraj spomina? Kot najustreznejše mesto za to vidimo ljubljansko osrednje pokopališče na Žalah, kjer so že pokopane druge žrtve vojn in vojaki različnih narodnosti. Tudi okupatorski vojaki. 

Danes smo v prvem berilu zaradi moči podob in simbolov slišali enega najbolj znanih odlomkov iz preroka Ezekiela (37,1–14). Bog je življenje in zato lahko premaga smrt, predvsem smrt duha, sprijaznjenost z bolečino, temo, ki nastane, ko upanje odpove. Bog preroku pokaže dolino, polno pobeljenih kosti, simbol najgloblje zakoreninjenega strahu v človeku, to je dokončne smrti, iz katere ni predstavljive vrnitve. Božja moč je zmožna obrniti čas in namesto raztelešenja pokazati fizično obnovo udov, vse do popolne obnove telesa. 

Tudi mi smo se zbrali v tem trdnem upanju in neomajni veri, da umrli na tem mestu živijo v Bogu. Naj nam živim izprosijo mir, da bi zaživeli med seboj v sožitju in sodelovanju. Amen.

 

Msgr. dr. Andrej Saje,
novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference 

Vatican News

VEČ ...|4. 6. 2023
Pridiga predsednik SŠK in novomeškega škofa Andreja Sajeta v Kočevskem rogu

Spoštovani visoki gostje, dragi bratje in sestre!

Zbrali smo se pri obletni sveti maši v Rogu za pobite domobrance in druge žrtve revolucionarnega nasilja, ki se na tem mestu obhaja že od leta 1990, ko je prvo spravno evharistično daritev ob več deset tisoč vernikih daroval takratni ljubljanski nadškof metropolit Alojzij Šuštar (1920–2007). Lepo pozdravljam vse sorodnike pobitih in predstavnike Nove slovenske zaveze kot organizatorja današnje svečanosti. Pozdravljam predstavnike družbeno-političnega življenja in vse, ki dobro v srcu mislite in ste z vero in zaupanjem prišli na ta kraj krutih zločinov in bridkega spomina. 

Namen vsakoletnega srečanja je molitev za pokojne ter spravo in odpuščanje v slovenskem narodu. Na ta kraj kalvarije mnogih pobitih romamo že več kot tri desetletja, da bi se v molitvi spominjali vseh, ki so bili leta 1945 vrnjeni z avstrijske Koroške in zverinsko umorjeni. V molitev vključujemo tudi vse žrtve vojnega in povojnega nasilja, ki počivajo na več kot 700 krajih po slovenski zemlji. Verujoči čutimo posebno skrb in dolžnost, da vztrajamo v molitvi za spravo med nami ter prosimo, da se grozote vojne ne bi nikoli več ponovile. 

Sprava in odpuščanje sta Božje delo, ki pa ju ni mogoče udejanjiti brez človekovega sodelovanja in odpovedi zlu. Za to je potrebna odločitev, stalen napor in sodelovanje vseh. Ko sem pokojnega duhovnika Janeza Zdešarja (1926–2013), ki je po čudežu ušel s Teharij in preživel, vprašal, kako to, da tako neobremenjeno in brez sovraštva govori o svoji zgodbi rešitve, mi je odvrnil. »Svojim krvnikom sem odpustil. Ne bi mogel živeti s sovraštvom v srcu. Bog mi je dal milost odpuščánjaNikogar ne sovražim; s tistimi, ki so mi stregli po življenju, sem se pripravljen srečati«

Molitev za spravo morajo nujno spremljati dejanja ugotovitve zgodovinskih dejstev in poprave krivic. Pravičnosti ni mogoče doseči brez obsodbe zločinov in dostojnega pokopa posmrtnih ostankov izkopanih žrtev, ki imajo naravno pravico do groba in imena. Za to so odgovorne pristojne državne službe in posamezniki. Prosim jih in pozivam, da opravijo ta civilizacijska dejanja, ki izhajajo iz spoštovanja do sleherne človeške osebe, ne glede na njihovo politično prepričanje, vero ali raso. Pred kratkim je Vlada RS ukinila nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, vendar nam spomina na žrtve in krivice ni mogoče odvzeti ali ga ukiniti. Ovrednotenje preteklosti je stvar duhovne higiene. Brez spomina ne bomo mogli naprej in tudi ne bomo zdravo rasli kot narodna in državna skupnost. 

Čeprav Katoliška Cerkev kot verska skupnost v spravnem procesu ni partner državi, saj so bili verni katoličani dejavni na eni in drugi strani, ima moralno dolžnost opozoriti na nepravičnost in krivice, ki izhajajo iz oviranja in zavlačevanja ter omalovaževanja žrtev ter njihove pravice do pokopa in groba. Na to so opozarjali že moji predhodniki na tem mestu, še posebej nadškof Šuštar, ki si je za spravo močno prizadeval. 

Evangelij nas zavezuje k resnici in ljubezni do vseh brez izjeme, vendar pa ljubezen do zatiralca ne pomeni soglasja z njegovimi dejanji, poudarja papež Frančišek. Odpúščati ne pomeni dopuščati zlih dejanj in maličenja človekovega dostojanstva. Odpuščánje tudi ne vsebuje pozabe. Ker je odpuščánje Božje delo in zastonjsko dejanje, lahko odpustimo tudi tistemu, ki se kesanju upira in za odpuščánje ni sposoben prositi, kar sem na konkretnem primeru osebno doživel pri že omenjenem duhovniku Zdešarju. Odpústil je vsem, ki mu niso odpustili in so do njega še vedno gojili sovraštvo. Pot v prihodnost je pogojena z odpovedjo maščevanju ter z iskanjem resnice in pravičnosti za vse.

Sprava je osebno dejanje in je ni mogoče zapovedati z ukazom. Zanjo se je treba odločiti in si vztrajno prizadevati za njeno uresničitev. Čeprav so bile krivice storjene na obeh straneh, je treba priznati, da je breme njihove krivde različno. Krivic posameznikov na eni in strukturnega nasilja oblasti na drugi strani med seboj ni mogoče primerjati. Papež Frančišek zelo jasno poudari, da nasilja državnih struktur in oblasti ne moremo primerjati z nasiljem skupin (prim. Frančišek, Vsi smo bratje, Ljubljana, Družina 2020; CD 165; 237–257). 

V preteklem letu smo bili priča izkopu več kot 3200 žrtev izpod Macesnove gorice v naši neposredni bližini. Vsem, ki so izvedli obsežna dela in vztrajali kljub neugodnim okoliščinam in oviram, izražam hvaležnost. Posmrtni ostanki žrtev nasilja čakajo na pokop. To jamo sem osebno skupaj s še nekaterimi drugimi obiskal 28. septembra 2022 ob izkopavanju posmrtnih ostankov zadnjih dvajsetih oseb. Te osebe so namreč preživele padec v jamo in so se zatekle v stranski rov, iz katerega pa ni bilo izhoda. Tam so umrle od lakote. Ob okostjih so bili rožni venci, svetinjice in križci. V roke sem vzel svetinjico s podobo Trsatske Matere Božje. Arheologi so za trenutek prekinili delo. Zmolili smo očenaš za vse pokojne in za spravo. Ob mislih na mučenje in trpljenje smo bili globoko pretreseni! Besede v grlu so nam zastale. 

Zunaj so nas šokirale neštete posode zbranih okostij, ki jih je bilo za več kontejnerjev in tovornjakov. Sprašujem se, kako je mogoče, da človek lahko postane takšna zverina, da brez očitkov vesti ubija ter se teh dejanj kasneje ne sramuje niti jih ne obžaluje. Zakaj pri nas do danes nismo uspeli priti do skupnega dogovora, kje bodo te žrtve dostojno pokopane? Čemu se nekateri bojijo kosti pokojnih in jih je strah posmrtnih ostankov izpred 78. let? Čemú ne dopustijo, da bi se pobiti pokopali na ustrezen in dostojen kraj spomina? Kot najustreznejše mesto za to vidimo ljubljansko osrednje pokopališče na Žalah, kjer so že pokopane druge žrtve vojn in vojaki različnih narodnosti. Tudi okupatorski vojaki. 

Danes smo v prvem berilu zaradi moči podob in simbolov slišali enega najbolj znanih odlomkov iz preroka Ezekiela (37,1–14). Bog je življenje in zato lahko premaga smrt, predvsem smrt duha, sprijaznjenost z bolečino, temo, ki nastane, ko upanje odpove. Bog preroku pokaže dolino, polno pobeljenih kosti, simbol najgloblje zakoreninjenega strahu v človeku, to je dokončne smrti, iz katere ni predstavljive vrnitve. Božja moč je zmožna obrniti čas in namesto raztelešenja pokazati fizično obnovo udov, vse do popolne obnove telesa. 

Tudi mi smo se zbrali v tem trdnem upanju in neomajni veri, da umrli na tem mestu živijo v Bogu. Naj nam živim izprosijo mir, da bi zaživeli med seboj v sožitju in sodelovanju. Amen.

 

Msgr. dr. Andrej Saje,
novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference 

Vatican News

infospravakočevski rogAndrej sajedružbaduhovnostpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 7. 2024
Zakonski jubilanti poromali k Mariji pomagaj, blagoslovil jih je škof Šuštar

Ob prazniku staršev Device Marije, svetega Joahima in svete Ane, ki ga obhajamo 26. julija k Mariji Pomagaj tradicionalno priromajo zakonski jubilanti. Dopoldne je slovesno sveto mašo z blagoslovom parov daroval ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar.

Zakonski jubilanti poromali k Mariji pomagaj, blagoslovil jih je škof Šuštar

Ob prazniku staršev Device Marije, svetega Joahima in svete Ane, ki ga obhajamo 26. julija k Mariji Pomagaj tradicionalno priromajo zakonski jubilanti. Dopoldne je slovesno sveto mašo z blagoslovom parov daroval ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar.

info duhovnost brezje pridiga škof franc šuštar jubilanti jubilej zakon zakonci

Informativni prispevki

Zakonski jubilanti poromali k Mariji pomagaj, blagoslovil jih je škof Šuštar

Ob prazniku staršev Device Marije, svetega Joahima in svete Ane, ki ga obhajamo 26. julija k Mariji Pomagaj tradicionalno priromajo zakonski jubilanti. Dopoldne je slovesno sveto mašo z blagoslovom parov daroval ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar.

VEČ ...|21. 7. 2024
Zakonski jubilanti poromali k Mariji pomagaj, blagoslovil jih je škof Šuštar

Ob prazniku staršev Device Marije, svetega Joahima in svete Ane, ki ga obhajamo 26. julija k Mariji Pomagaj tradicionalno priromajo zakonski jubilanti. Dopoldne je slovesno sveto mašo z blagoslovom parov daroval ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar.

Radio Ognjišče

info duhovnost brezje pridiga škof franc šuštar jubilanti jubilej zakon zakonci

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 7. 2024
Politični komentator Videtič o razmerah v vladni koaliciji, SLS, SDS in NSi ter o dogajanju po ustavnem zasedanju EP

V tem tednu smo dobili novo-staro predsednico Evropske komisije in tudi evropskega parlamenta, ki se je sestal na ustanovni seji. Kaj pričakovati od njega in tudi od slovenskih politikov smo ga vprašali. Nismo pa mogli mimo dogajanja v vladni koaliciji, ter tudi opozicijskih strankah, predvsem v NSi in SLS.

Politični komentator Videtič o razmerah v vladni koaliciji, SLS, SDS in NSi ter o dogajanju po ustavnem zasedanju EP

V tem tednu smo dobili novo-staro predsednico Evropske komisije in tudi evropskega parlamenta, ki se je sestal na ustanovni seji. Kaj pričakovati od njega in tudi od slovenskih politikov smo ga vprašali. Nismo pa mogli mimo dogajanja v vladni koaliciji, ter tudi opozicijskih strankah, predvsem v NSi in SLS.

info politika komentar videtič miran

Informativni prispevki

Politični komentator Videtič o razmerah v vladni koaliciji, SLS, SDS in NSi ter o dogajanju po ustavnem zasedanju EP

V tem tednu smo dobili novo-staro predsednico Evropske komisije in tudi evropskega parlamenta, ki se je sestal na ustanovni seji. Kaj pričakovati od njega in tudi od slovenskih politikov smo ga vprašali. Nismo pa mogli mimo dogajanja v vladni koaliciji, ter tudi opozicijskih strankah, predvsem v NSi in SLS.

VEČ ...|19. 7. 2024
Politični komentator Videtič o razmerah v vladni koaliciji, SLS, SDS in NSi ter o dogajanju po ustavnem zasedanju EP

V tem tednu smo dobili novo-staro predsednico Evropske komisije in tudi evropskega parlamenta, ki se je sestal na ustanovni seji. Kaj pričakovati od njega in tudi od slovenskih politikov smo ga vprašali. Nismo pa mogli mimo dogajanja v vladni koaliciji, ter tudi opozicijskih strankah, predvsem v NSi in SLS.

Radio Ognjišče

info politika komentar videtič miran

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 7. 2024
Direktor TGZS Fedja Pobegajlo

Slovenske turistične destinacije so dobro zasedene, pozitivni pa so tudi podatki o rezervacijah za avgust, poudarja direktor Turistično gostinske zbornice Slovenije Fedja Pobegajlo. Ob tem pa opozarja, da so ponudniki gostinskih in turističnih storitev še naprej soočeni s pomanjkanjem delovne sile in rastjo stroškov. Kljub temu bi glede na prihodke še drugič zapored lahko beležili rekordno turistično sezono.

Direktor TGZS Fedja Pobegajlo

Slovenske turistične destinacije so dobro zasedene, pozitivni pa so tudi podatki o rezervacijah za avgust, poudarja direktor Turistično gostinske zbornice Slovenije Fedja Pobegajlo. Ob tem pa opozarja, da so ponudniki gostinskih in turističnih storitev še naprej soočeni s pomanjkanjem delovne sile in rastjo stroškov. Kljub temu bi glede na prihodke še drugič zapored lahko beležili rekordno turistično sezono.

info družba pogovor

Informativni prispevki

Direktor TGZS Fedja Pobegajlo

Slovenske turistične destinacije so dobro zasedene, pozitivni pa so tudi podatki o rezervacijah za avgust, poudarja direktor Turistično gostinske zbornice Slovenije Fedja Pobegajlo. Ob tem pa opozarja, da so ponudniki gostinskih in turističnih storitev še naprej soočeni s pomanjkanjem delovne sile in rastjo stroškov. Kljub temu bi glede na prihodke še drugič zapored lahko beležili rekordno turistično sezono.

VEČ ...|17. 7. 2024
Direktor TGZS Fedja Pobegajlo

Slovenske turistične destinacije so dobro zasedene, pozitivni pa so tudi podatki o rezervacijah za avgust, poudarja direktor Turistično gostinske zbornice Slovenije Fedja Pobegajlo. Ob tem pa opozarja, da so ponudniki gostinskih in turističnih storitev še naprej soočeni s pomanjkanjem delovne sile in rastjo stroškov. Kljub temu bi glede na prihodke še drugič zapored lahko beležili rekordno turistično sezono.

Andrej Šinko

info družba pogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|16. 7. 2024
Vroča politična jesen

Začele so se parlamentarne počitnice. Po poletnem oddihu pa bo morala vladna koalicija zagristi v delo in se posvetiti zakonskih predlogom za uresničitev obljubljenih reform. O tem smo se pogovarjali s političnim analitikom Petrom Meršetom.

Vroča politična jesen

Začele so se parlamentarne počitnice. Po poletnem oddihu pa bo morala vladna koalicija zagristi v delo in se posvetiti zakonskih predlogom za uresničitev obljubljenih reform. O tem smo se pogovarjali s političnim analitikom Petrom Meršetom.

info pogovor politika

Informativni prispevki

Vroča politična jesen

Začele so se parlamentarne počitnice. Po poletnem oddihu pa bo morala vladna koalicija zagristi v delo in se posvetiti zakonskih predlogom za uresničitev obljubljenih reform. O tem smo se pogovarjali s političnim analitikom Petrom Meršetom.

VEČ ...|16. 7. 2024
Vroča politična jesen

Začele so se parlamentarne počitnice. Po poletnem oddihu pa bo morala vladna koalicija zagristi v delo in se posvetiti zakonskih predlogom za uresničitev obljubljenih reform. O tem smo se pogovarjali s političnim analitikom Petrom Meršetom.

Radio Ognjišče

info pogovor politika

Informativni prispevki

VEČ ...|16. 7. 2024
Kaj je privedlo do poskusa atentata na Donalda Trumpa in kakšne bodo posledice?

ZDA je pretresel poskus atentata na Donalda Trumpa, ki se želi spet povzpeti na čelo svetovne velesile. Na predvolilnem zborovanju republikancev v Pensilvaniji se je le za nekaj centimetrov izognil usodnemu strelu 20-letnega Thomasa Matthewa Crooksa, ki ga je nato ubila tajna služba. Trump je bil v incidentu lažje ranjen, življenje pa je izgubil gasilec, ki je skušal zaščititi svojo družino. Huje ranjena sta še dva moška. Motiv napadalca še ni znan, ob tem se kot požar širijo različne teorije zarote. Za komentar smo poklicali dr. Igorja Kovača, gostujočega raziskovalca na Centru za mirovne in varnostne študije na Univerzi Kalifornije ter na Centru za kibernetsko strategijo in politiko Univerze Cincinnati v ZDA.

Kaj je privedlo do poskusa atentata na Donalda Trumpa in kakšne bodo posledice?

ZDA je pretresel poskus atentata na Donalda Trumpa, ki se želi spet povzpeti na čelo svetovne velesile. Na predvolilnem zborovanju republikancev v Pensilvaniji se je le za nekaj centimetrov izognil usodnemu strelu 20-letnega Thomasa Matthewa Crooksa, ki ga je nato ubila tajna služba. Trump je bil v incidentu lažje ranjen, življenje pa je izgubil gasilec, ki je skušal zaščititi svojo družino. Huje ranjena sta še dva moška. Motiv napadalca še ni znan, ob tem se kot požar širijo različne teorije zarote. Za komentar smo poklicali dr. Igorja Kovača, gostujočega raziskovalca na Centru za mirovne in varnostne študije na Univerzi Kalifornije ter na Centru za kibernetsko strategijo in politiko Univerze Cincinnati v ZDA.

info pogovor mednarodna politika ZDA

Informativni prispevki

Kaj je privedlo do poskusa atentata na Donalda Trumpa in kakšne bodo posledice?

ZDA je pretresel poskus atentata na Donalda Trumpa, ki se želi spet povzpeti na čelo svetovne velesile. Na predvolilnem zborovanju republikancev v Pensilvaniji se je le za nekaj centimetrov izognil usodnemu strelu 20-letnega Thomasa Matthewa Crooksa, ki ga je nato ubila tajna služba. Trump je bil v incidentu lažje ranjen, življenje pa je izgubil gasilec, ki je skušal zaščititi svojo družino. Huje ranjena sta še dva moška. Motiv napadalca še ni znan, ob tem se kot požar širijo različne teorije zarote. Za komentar smo poklicali dr. Igorja Kovača, gostujočega raziskovalca na Centru za mirovne in varnostne študije na Univerzi Kalifornije ter na Centru za kibernetsko strategijo in politiko Univerze Cincinnati v ZDA.

VEČ ...|16. 7. 2024
Kaj je privedlo do poskusa atentata na Donalda Trumpa in kakšne bodo posledice?

ZDA je pretresel poskus atentata na Donalda Trumpa, ki se želi spet povzpeti na čelo svetovne velesile. Na predvolilnem zborovanju republikancev v Pensilvaniji se je le za nekaj centimetrov izognil usodnemu strelu 20-letnega Thomasa Matthewa Crooksa, ki ga je nato ubila tajna služba. Trump je bil v incidentu lažje ranjen, življenje pa je izgubil gasilec, ki je skušal zaščititi svojo družino. Huje ranjena sta še dva moška. Motiv napadalca še ni znan, ob tem se kot požar širijo različne teorije zarote. Za komentar smo poklicali dr. Igorja Kovača, gostujočega raziskovalca na Centru za mirovne in varnostne študije na Univerzi Kalifornije ter na Centru za kibernetsko strategijo in politiko Univerze Cincinnati v ZDA.

Helena Križnik

info pogovor mednarodna politika ZDA

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 7. 2024
Družinski zdravnik Ravnikar za Radio Ognjišče o stavki ter stanju v zdravstvu

Zdravniška stavka, ki poteka že pol leta še vedno traja. Poklicali smo družinskega zdravnika Roka Ravnikarja in se z njim pogovorili o stavki, stanju v zdravstvu ter predlogu zakona, ki bi preprečeval nasilje nad zdravstvenimi delavci.

Ravnikar je izpostavil, da stagnacija stavke zdravnikov po pol leta kaže na pomanjkanje resnega pristopa k problematiki s strani vlade. Poudaril je, da napadi na zdravnike preko medijev ne prispevajo k rešitvi težav v zdravstvu, ki se odražajo v zmanjšani dostopnosti do oskrbe. Spregovoril je tudi o pomembnosti reševanja kadrovskega problema in izboljšanja delovnih pogojev ter plač v javnem zdravstvu. Ocenil je razmere v zdravstvu kot odvisne od perspektive bolnika, ki se sooča s predolgimi čakalnimi dobami in pomanjkanjem zdravnikov.

Nadalje je poudaril potrebo po celovitih reformah v slovenskem zdravstvenem sistemu, vključno s financiranjem, upravljanjem in kadrovsko ter plačno politiko. Ravnikar je izpostavil tudi pomembnost ukrepanja proti nasilju v zdravstvu, ki je postalo vse bolj problematično zaradi slabše dostopnosti do oskrbe in naraščajočega nezadovoljstva pacientov. Opozoril je, da nasilje v zdravstvu terja nujno pozornost in ustrezne sankcije ter zaščito žrtev.

Družinski zdravnik Ravnikar za Radio Ognjišče o stavki ter stanju v zdravstvu

Zdravniška stavka, ki poteka že pol leta še vedno traja. Poklicali smo družinskega zdravnika Roka Ravnikarja in se z njim pogovorili o stavki, stanju v zdravstvu ter predlogu zakona, ki bi preprečeval nasilje nad zdravstvenimi delavci.

Ravnikar je izpostavil, da stagnacija stavke zdravnikov po pol leta kaže na pomanjkanje resnega pristopa k problematiki s strani vlade. Poudaril je, da napadi na zdravnike preko medijev ne prispevajo k rešitvi težav v zdravstvu, ki se odražajo v zmanjšani dostopnosti do oskrbe. Spregovoril je tudi o pomembnosti reševanja kadrovskega problema in izboljšanja delovnih pogojev ter plač v javnem zdravstvu. Ocenil je razmere v zdravstvu kot odvisne od perspektive bolnika, ki se sooča s predolgimi čakalnimi dobami in pomanjkanjem zdravnikov.

Nadalje je poudaril potrebo po celovitih reformah v slovenskem zdravstvenem sistemu, vključno s financiranjem, upravljanjem in kadrovsko ter plačno politiko. Ravnikar je izpostavil tudi pomembnost ukrepanja proti nasilju v zdravstvu, ki je postalo vse bolj problematično zaradi slabše dostopnosti do oskrbe in naraščajočega nezadovoljstva pacientov. Opozoril je, da nasilje v zdravstvu terja nujno pozornost in ustrezne sankcije ter zaščito žrtev.

info stavka zdravstvo pogovor

Informativni prispevki

Družinski zdravnik Ravnikar za Radio Ognjišče o stavki ter stanju v zdravstvu

Zdravniška stavka, ki poteka že pol leta še vedno traja. Poklicali smo družinskega zdravnika Roka Ravnikarja in se z njim pogovorili o stavki, stanju v zdravstvu ter predlogu zakona, ki bi preprečeval nasilje nad zdravstvenimi delavci.

Ravnikar je izpostavil, da stagnacija stavke zdravnikov po pol leta kaže na pomanjkanje resnega pristopa k problematiki s strani vlade. Poudaril je, da napadi na zdravnike preko medijev ne prispevajo k rešitvi težav v zdravstvu, ki se odražajo v zmanjšani dostopnosti do oskrbe. Spregovoril je tudi o pomembnosti reševanja kadrovskega problema in izboljšanja delovnih pogojev ter plač v javnem zdravstvu. Ocenil je razmere v zdravstvu kot odvisne od perspektive bolnika, ki se sooča s predolgimi čakalnimi dobami in pomanjkanjem zdravnikov.

Nadalje je poudaril potrebo po celovitih reformah v slovenskem zdravstvenem sistemu, vključno s financiranjem, upravljanjem in kadrovsko ter plačno politiko. Ravnikar je izpostavil tudi pomembnost ukrepanja proti nasilju v zdravstvu, ki je postalo vse bolj problematično zaradi slabše dostopnosti do oskrbe in naraščajočega nezadovoljstva pacientov. Opozoril je, da nasilje v zdravstvu terja nujno pozornost in ustrezne sankcije ter zaščito žrtev.

VEČ ...|12. 7. 2024
Družinski zdravnik Ravnikar za Radio Ognjišče o stavki ter stanju v zdravstvu

Zdravniška stavka, ki poteka že pol leta še vedno traja. Poklicali smo družinskega zdravnika Roka Ravnikarja in se z njim pogovorili o stavki, stanju v zdravstvu ter predlogu zakona, ki bi preprečeval nasilje nad zdravstvenimi delavci.

Ravnikar je izpostavil, da stagnacija stavke zdravnikov po pol leta kaže na pomanjkanje resnega pristopa k problematiki s strani vlade. Poudaril je, da napadi na zdravnike preko medijev ne prispevajo k rešitvi težav v zdravstvu, ki se odražajo v zmanjšani dostopnosti do oskrbe. Spregovoril je tudi o pomembnosti reševanja kadrovskega problema in izboljšanja delovnih pogojev ter plač v javnem zdravstvu. Ocenil je razmere v zdravstvu kot odvisne od perspektive bolnika, ki se sooča s predolgimi čakalnimi dobami in pomanjkanjem zdravnikov.

Nadalje je poudaril potrebo po celovitih reformah v slovenskem zdravstvenem sistemu, vključno s financiranjem, upravljanjem in kadrovsko ter plačno politiko. Ravnikar je izpostavil tudi pomembnost ukrepanja proti nasilju v zdravstvu, ki je postalo vse bolj problematično zaradi slabše dostopnosti do oskrbe in naraščajočega nezadovoljstva pacientov. Opozoril je, da nasilje v zdravstvu terja nujno pozornost in ustrezne sankcije ter zaščito žrtev.

Radio Ognjišče

info stavka zdravstvo pogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 7. 2024
Grkokatoliška župnija v Metliki je praznovala god sv. Cirila in Metoda

V nedeljo, 7. julija je bilo posebej slovesno tudi v cerkvi sv. Cirila in Metoda v Metliki, ki je ena izmed dveh cerkva grkokatoliške Cerkve v Sloveniji. Obhajali so god svojih zavetnikov. Sveto Božansko liturgijo je vodil protojerej stavrofor Željko Pajić, župnik iz Karlovca. Pridigal je ravnatelj pastoralnega inštituta Zagrebške nadškofije Ivan Lukić. Grkokatoliški župnik Metlike in škofov vikar Ivan Skalivskyi je za naš radio predstavil prraznovanje, župnijo in sodleovanje z sobrati. 

Svete maše se je udeležilo več duhovnikov med njimi Primož Bertalanič, Dejan Pavlin, Uroš Švarc, Ivan Vujević, Alojzij Rajk in tudi ravnatelj urada za vzdrževanje klera Zagrebške nadškofije Ivica Budinšćak. Pri maši, ki se je je udeležila tudi metliška županja Martina Janžekovec Legan je pel Cirilometodski mešani kor iz Zagreba, po maši pa je za petje poskrbelo Žumberačko folklorno društvo. 

Grkokatoliška župnija v Metliki je praznovala god sv. Cirila in Metoda

V nedeljo, 7. julija je bilo posebej slovesno tudi v cerkvi sv. Cirila in Metoda v Metliki, ki je ena izmed dveh cerkva grkokatoliške Cerkve v Sloveniji. Obhajali so god svojih zavetnikov. Sveto Božansko liturgijo je vodil protojerej stavrofor Željko Pajić, župnik iz Karlovca. Pridigal je ravnatelj pastoralnega inštituta Zagrebške nadškofije Ivan Lukić. Grkokatoliški župnik Metlike in škofov vikar Ivan Skalivskyi je za naš radio predstavil prraznovanje, župnijo in sodleovanje z sobrati. 

Svete maše se je udeležilo več duhovnikov med njimi Primož Bertalanič, Dejan Pavlin, Uroš Švarc, Ivan Vujević, Alojzij Rajk in tudi ravnatelj urada za vzdrževanje klera Zagrebške nadškofije Ivica Budinšćak. Pri maši, ki se je je udeležila tudi metliška županja Martina Janžekovec Legan je pel Cirilometodski mešani kor iz Zagreba, po maši pa je za petje poskrbelo Žumberačko folklorno društvo. 

info grkokatoliki cerkev maša

Informativni prispevki

Grkokatoliška župnija v Metliki je praznovala god sv. Cirila in Metoda

V nedeljo, 7. julija je bilo posebej slovesno tudi v cerkvi sv. Cirila in Metoda v Metliki, ki je ena izmed dveh cerkva grkokatoliške Cerkve v Sloveniji. Obhajali so god svojih zavetnikov. Sveto Božansko liturgijo je vodil protojerej stavrofor Željko Pajić, župnik iz Karlovca. Pridigal je ravnatelj pastoralnega inštituta Zagrebške nadškofije Ivan Lukić. Grkokatoliški župnik Metlike in škofov vikar Ivan Skalivskyi je za naš radio predstavil prraznovanje, župnijo in sodleovanje z sobrati. 

Svete maše se je udeležilo več duhovnikov med njimi Primož Bertalanič, Dejan Pavlin, Uroš Švarc, Ivan Vujević, Alojzij Rajk in tudi ravnatelj urada za vzdrževanje klera Zagrebške nadškofije Ivica Budinšćak. Pri maši, ki se je je udeležila tudi metliška županja Martina Janžekovec Legan je pel Cirilometodski mešani kor iz Zagreba, po maši pa je za petje poskrbelo Žumberačko folklorno društvo. 

VEČ ...|12. 7. 2024
Grkokatoliška župnija v Metliki je praznovala god sv. Cirila in Metoda

V nedeljo, 7. julija je bilo posebej slovesno tudi v cerkvi sv. Cirila in Metoda v Metliki, ki je ena izmed dveh cerkva grkokatoliške Cerkve v Sloveniji. Obhajali so god svojih zavetnikov. Sveto Božansko liturgijo je vodil protojerej stavrofor Željko Pajić, župnik iz Karlovca. Pridigal je ravnatelj pastoralnega inštituta Zagrebške nadškofije Ivan Lukić. Grkokatoliški župnik Metlike in škofov vikar Ivan Skalivskyi je za naš radio predstavil prraznovanje, župnijo in sodleovanje z sobrati. 

Svete maše se je udeležilo več duhovnikov med njimi Primož Bertalanič, Dejan Pavlin, Uroš Švarc, Ivan Vujević, Alojzij Rajk in tudi ravnatelj urada za vzdrževanje klera Zagrebške nadškofije Ivica Budinšćak. Pri maši, ki se je je udeležila tudi metliška županja Martina Janžekovec Legan je pel Cirilometodski mešani kor iz Zagreba, po maši pa je za petje poskrbelo Žumberačko folklorno društvo. 

Radio Ognjišče

info grkokatoliki cerkev maša

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 7. 2024
Ali je 50. Socialni teden, ki se ga je v Trstu udeležil tudi papež Frančišek dosegel namen?

Med delegati na 50. Socialnem tednu v Trstu je bil v imenu Slovenske prosvete tudi, predsednik slednje Tomaž Simčič, ki je izjemno aktiven v javnem življenju slovenske manjšine v Italiji ter v svetu laiških združenj v sklopu tržaške škofije. ZA naš radio je spregovoril o Socialnem tednu in obisku papeža Frančiška v Trstu.

Ali je 50. Socialni teden, ki se ga je v Trstu udeležil tudi papež Frančišek dosegel namen?

Med delegati na 50. Socialnem tednu v Trstu je bil v imenu Slovenske prosvete tudi, predsednik slednje Tomaž Simčič, ki je izjemno aktiven v javnem življenju slovenske manjšine v Italiji ter v svetu laiških združenj v sklopu tržaške škofije. ZA naš radio je spregovoril o Socialnem tednu in obisku papeža Frančiška v Trstu.

info pogovor papež trst

Informativni prispevki

Ali je 50. Socialni teden, ki se ga je v Trstu udeležil tudi papež Frančišek dosegel namen?

Med delegati na 50. Socialnem tednu v Trstu je bil v imenu Slovenske prosvete tudi, predsednik slednje Tomaž Simčič, ki je izjemno aktiven v javnem življenju slovenske manjšine v Italiji ter v svetu laiških združenj v sklopu tržaške škofije. ZA naš radio je spregovoril o Socialnem tednu in obisku papeža Frančiška v Trstu.

VEČ ...|11. 7. 2024
Ali je 50. Socialni teden, ki se ga je v Trstu udeležil tudi papež Frančišek dosegel namen?

Med delegati na 50. Socialnem tednu v Trstu je bil v imenu Slovenske prosvete tudi, predsednik slednje Tomaž Simčič, ki je izjemno aktiven v javnem življenju slovenske manjšine v Italiji ter v svetu laiških združenj v sklopu tržaške škofije. ZA naš radio je spregovoril o Socialnem tednu in obisku papeža Frančiška v Trstu.

Radio Ognjišče

info pogovor papež trst

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|20. 7. 2024
Marta Toplak

Ob bližnjem godu sv. Marte, ki ga praznujemo devetindvajsetega julija, smo k pogovoru povabili gospodinjo, ki v delu žena pri domači hiši, v družini, vidi veliko vrednost in bogastvo, Marto Toplak iz Juršincev blizu Ptuja. Dolga leta si prizadeva za ovrednotenje gospodinjstva, zato je ustanovila Muzej dediščine kraljic in Društva gospodinj, kjer v posebnih za to namenjenih prostorih ob godu sv. Marte tradicionalno pripravijo odmeven dogodek, udeleženke se učijo med drugim tudi kulinaričnih spretnosti. Marta Toplak je poleg številnih aktivnosti gospodinja na domači turistični kmetiji, predana žena ter mati. 

Marta Toplak

Ob bližnjem godu sv. Marte, ki ga praznujemo devetindvajsetega julija, smo k pogovoru povabili gospodinjo, ki v delu žena pri domači hiši, v družini, vidi veliko vrednost in bogastvo, Marto Toplak iz Juršincev blizu Ptuja. Dolga leta si prizadeva za ovrednotenje gospodinjstva, zato je ustanovila Muzej dediščine kraljic in Društva gospodinj, kjer v posebnih za to namenjenih prostorih ob godu sv. Marte tradicionalno pripravijo odmeven dogodek, udeleženke se učijo med drugim tudi kulinaričnih spretnosti. Marta Toplak je poleg številnih aktivnosti gospodinja na domači turistični kmetiji, predana žena ter mati. 

Nataša Ličen

spominživljenjeodnosidružbakmetijstvovzgojapogovor

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|15. 7. 2024
Vrhovna sodnika Zobec o vse bolj nemirni Evropski uniji in delovanju aktualne vlade

V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili vrhovno sodnico in sodnika Barbaro in Jana Zobca. Spregovorila sta o minulih evropskih volitvah, razmerah v Evropi in svetu, stanju demokracije v Sloveniji, stavki zdravnikov, koncertu Magnifica v Tivoliju, stavbi na Litijski in atentatu na Donalda Trumpa. 

Vrhovna sodnika Zobec o vse bolj nemirni Evropski uniji in delovanju aktualne vlade

V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili vrhovno sodnico in sodnika Barbaro in Jana Zobca. Spregovorila sta o minulih evropskih volitvah, razmerah v Evropi in svetu, stanju demokracije v Sloveniji, stavki zdravnikov, koncertu Magnifica v Tivoliju, stavbi na Litijski in atentatu na Donalda Trumpa. 

Alen Salihović

politikasodstvovladasvpmevropska unijavrhovno sodiščezobec

Svetovalnica

VEČ ...|19. 7. 2024
Oddaja v turistični najem

Tokrat je Uroš Buda pojasnil, kako poteka oddaja prostorov v turistični namen. Na kaj morate biti kot oddajalec pozorni, kakšna je razlika med dolgoročnimi in kratkoročnimi najemi, kaj storiti, če se kaj zaplete, dotaknili pa smo se tudi zakonodaje na tem področju.  

Oddaja v turistični najem

Tokrat je Uroš Buda pojasnil, kako poteka oddaja prostorov v turistični namen. Na kaj morate biti kot oddajalec pozorni, kakšna je razlika med dolgoročnimi in kratkoročnimi najemi, kaj storiti, če se kaj zaplete, dotaknili pa smo se tudi zakonodaje na tem področju.  

Radio Ognjišče

svetovanje

Naš pogled

VEČ ...|16. 7. 2024
Do kam sežejo okoljska vprašanja v času kruha in iger?

Zajel nas je vročinski val, osredotočeni smo na šport in zabavo, pomembna okoljska vprašanja, kot so podnebna kriza in uničenje ekosistemov, ostajajo prezrta. EU je sprejela zakonodajo o obnovi narave, a politični interesi otežujejo dolgoročne rešitve. V Sloveniji vročino spremlja polemika glede Magnificovega koncerta v Tivoliju, kar postavlja vprašanja o zaščiti narave pred kratkoročnimi političnimi in ekonomskimi interesi.

Do kam sežejo okoljska vprašanja v času kruha in iger?

Zajel nas je vročinski val, osredotočeni smo na šport in zabavo, pomembna okoljska vprašanja, kot so podnebna kriza in uničenje ekosistemov, ostajajo prezrta. EU je sprejela zakonodajo o obnovi narave, a politični interesi otežujejo dolgoročne rešitve. V Sloveniji vročino spremlja polemika glede Magnificovega koncerta v Tivoliju, kar postavlja vprašanja o zaščiti narave pred kratkoročnimi političnimi in ekonomskimi interesi.

Blaž Lesnik

komentarokoljepolitikazaščita naravekratkoročni interesiMagnificokoncertTivoli

Pogovor o

VEČ ...|17. 7. 2024
Nasilje nad starostniki

Gostje dr. Tatjana Rôžič iz Študijsko-raziskovalnega centra za Družino, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Denis Sáhernik in direktor Gerontološkega društva Slovenije Amir Crnójević so nam v oddaji pomagali razumeti kdo izvaja nasilje nad starostniki in zakaj. Osvetlili so probleme nasilja v današnji družbi in kaj lahko kot posamezniki storimo, da nasilje prepoznamo ter kako ustrezno ukrepamo. 

Nasilje nad starostniki

Gostje dr. Tatjana Rôžič iz Študijsko-raziskovalnega centra za Družino, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Denis Sáhernik in direktor Gerontološkega društva Slovenije Amir Crnójević so nam v oddaji pomagali razumeti kdo izvaja nasilje nad starostniki in zakaj. Osvetlili so probleme nasilja v današnji družbi in kaj lahko kot posamezniki storimo, da nasilje prepoznamo ter kako ustrezno ukrepamo. 

Radio Ognjišče

politikaživljenje

Zgodbe za otroke

VEČ ...|18. 6. 2024
Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024Na začetku je bila škatlasaška ocvirkCeljska Mohorjeva družba

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|21. 7. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 21. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 21. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pojdite in učite

VEČ ...|21. 7. 2024
Krištofova nedelja

Na Krištofovo nedeljo smo obiskali Misijonsko središče Slovenije in se s tajnikom Jankom Pircem pogovarjali o akciji MIVA in prevoznih sredstvih misijonarjev.

Krištofova nedelja

Na Krištofovo nedeljo smo obiskali Misijonsko središče Slovenije in se s tajnikom Jankom Pircem pogovarjali o akciji MIVA in prevoznih sredstvih misijonarjev.

Jure Sešek

duhovnostmisijonjanko pircMIVAKrištofova nedelja

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|21. 7. 2024
Skozi sedem desetletij SKA

Slovenska kulturna akcija SKA iz Argentine letos obeležuje 70-letnico delovanja. Tako je 26. junija 2024 v dvorani Slovenske matice v Ljubljani pripravila slavnostno akademijo in posvet. Posnetke s slavnostne akademije smo že predvajali v naši oddaji 30. junija 2024, tokrat pa ste slišali prvi del posveta. Pogled na SKA skozi prizmo zgodovine so podali Lev Detela [1:03], dr. Andrej Fink [24:40] in aktualni predsednik organizacije Damijan Ahlin [41:20].  

Skozi sedem desetletij SKA

Slovenska kulturna akcija SKA iz Argentine letos obeležuje 70-letnico delovanja. Tako je 26. junija 2024 v dvorani Slovenske matice v Ljubljani pripravila slavnostno akademijo in posvet. Posnetke s slavnostne akademije smo že predvajali v naši oddaji 30. junija 2024, tokrat pa ste slišali prvi del posveta. Pogled na SKA skozi prizmo zgodovine so podali Lev Detela [1:03], dr. Andrej Fink [24:40] in aktualni predsednik organizacije Damijan Ahlin [41:20].  

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|21. 7. 2024
Gibanje Vera in luč, Dom duhovnosti Kančevci, Dvojezična maša na meji z Avstrijo zbrala škofe in vernike mariborske in graške škofije

Ker smo sredi počitnic, družine so se odpravile na morje ali v planine, mladi na taborjenja, romanja in kolesarjenja, je bila bolj sproščena tudi oddaja Utrip Cerkve v Sloveniji.  Pogledali smo, kako v teh mesecih za svoje člane poskrbijo pri Gibanju Vera in luč in kako bratje kapucini v Kančevcih preživijo lepe, a naporne tedne, ko gostijo številne skupine. Poročali smo tudi o »Aleševi nedelji«, ko so se 14. julija  se v cerkvi sv. Pankracija tik ob meji z Avstrijo pri dvojezični sveti maši zbrali škofje in verniki mariborske in graške škofije. 

Gibanje Vera in luč, Dom duhovnosti Kančevci, Dvojezična maša na meji z Avstrijo zbrala škofe in vernike mariborske in graške škofije

Ker smo sredi počitnic, družine so se odpravile na morje ali v planine, mladi na taborjenja, romanja in kolesarjenja, je bila bolj sproščena tudi oddaja Utrip Cerkve v Sloveniji.  Pogledali smo, kako v teh mesecih za svoje člane poskrbijo pri Gibanju Vera in luč in kako bratje kapucini v Kančevcih preživijo lepe, a naporne tedne, ko gostijo številne skupine. Poročali smo tudi o »Aleševi nedelji«, ko so se 14. julija  se v cerkvi sv. Pankracija tik ob meji z Avstrijo pri dvojezični sveti maši zbrali škofje in verniki mariborske in graške škofije. 

Petra Stopar

Vera in luč. KančevciAleševa nedelja na meji