Pridiga predsednik SŠK in novomeškega škofa Andreja Sajeta v Kočevskem rogu
Spoštovani visoki gostje, dragi bratje in sestre!
Zbrali smo se pri obletni sveti maši v Rogu za pobite domobrance in druge žrtve revolucionarnega nasilja, ki se na tem mestu obhaja že od leta 1990, ko je prvo spravno evharistično daritev ob več deset tisoč vernikih daroval takratni ljubljanski nadškof metropolit Alojzij Šuštar (1920–2007). Lepo pozdravljam vse sorodnike pobitih in predstavnike Nove slovenske zaveze kot organizatorja današnje svečanosti. Pozdravljam predstavnike družbeno-političnega življenja in vse, ki dobro v srcu mislite in ste z vero in zaupanjem prišli na ta kraj krutih zločinov in bridkega spomina.
Namen vsakoletnega srečanja je molitev za pokojne ter spravo in odpuščanje v slovenskem narodu. Na ta kraj kalvarije mnogih pobitih romamo že več kot tri desetletja, da bi se v molitvi spominjali vseh, ki so bili leta 1945 vrnjeni z avstrijske Koroške in zverinsko umorjeni. V molitev vključujemo tudi vse žrtve vojnega in povojnega nasilja, ki počivajo na več kot 700 krajih po slovenski zemlji. Verujoči čutimo posebno skrb in dolžnost, da vztrajamo v molitvi za spravo med nami ter prosimo, da se grozote vojne ne bi nikoli več ponovile.
Sprava in odpuščanje sta Božje delo, ki pa ju ni mogoče udejanjiti brez človekovega sodelovanja in odpovedi zlu. Za to je potrebna odločitev, stalen napor in sodelovanje vseh. Ko sem pokojnega duhovnika Janeza Zdešarja (1926–2013), ki je po čudežu ušel s Teharij in preživel, vprašal, kako to, da tako neobremenjeno in brez sovraštva govori o svoji zgodbi rešitve, mi je odvrnil. »Svojim krvnikom sem odpustil. Ne bi mogel živeti s sovraštvom v srcu. Bog mi je dal milost odpuščánja. Nikogar ne sovražim; s tistimi, ki so mi stregli po življenju, sem se pripravljen srečati«.
Molitev za spravo morajo nujno spremljati dejanja ugotovitve zgodovinskih dejstev in poprave krivic. Pravičnosti ni mogoče doseči brez obsodbe zločinov in dostojnega pokopa posmrtnih ostankov izkopanih žrtev, ki imajo naravno pravico do groba in imena. Za to so odgovorne pristojne državne službe in posamezniki. Prosim jih in pozivam, da opravijo ta civilizacijska dejanja, ki izhajajo iz spoštovanja do sleherne človeške osebe, ne glede na njihovo politično prepričanje, vero ali raso. Pred kratkim je Vlada RS ukinila nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, vendar nam spomina na žrtve in krivice ni mogoče odvzeti ali ga ukiniti. Ovrednotenje preteklosti je stvar duhovne higiene. Brez spomina ne bomo mogli naprej in tudi ne bomo zdravo rasli kot narodna in državna skupnost.
Čeprav Katoliška Cerkev kot verska skupnost v spravnem procesu ni partner državi, saj so bili verni katoličani dejavni na eni in drugi strani, ima moralno dolžnost opozoriti na nepravičnost in krivice, ki izhajajo iz oviranja in zavlačevanja ter omalovaževanja žrtev ter njihove pravice do pokopa in groba. Na to so opozarjali že moji predhodniki na tem mestu, še posebej nadškof Šuštar, ki si je za spravo močno prizadeval.
Evangelij nas zavezuje k resnici in ljubezni do vseh brez izjeme, vendar pa ljubezen do zatiralca ne pomeni soglasja z njegovimi dejanji, poudarja papež Frančišek. Odpúščati ne pomeni dopuščati zlih dejanj in maličenja človekovega dostojanstva. Odpuščánje tudi ne vsebuje pozabe. Ker je odpuščánje Božje delo in zastonjsko dejanje, lahko odpustimo tudi tistemu, ki se kesanju upira in za odpuščánje ni sposoben prositi, kar sem na konkretnem primeru osebno doživel pri že omenjenem duhovniku Zdešarju. Odpústil je vsem, ki mu niso odpustili in so do njega še vedno gojili sovraštvo. Pot v prihodnost je pogojena z odpovedjo maščevanju ter z iskanjem resnice in pravičnosti za vse.
Sprava je osebno dejanje in je ni mogoče zapovedati z ukazom. Zanjo se je treba odločiti in si vztrajno prizadevati za njeno uresničitev. Čeprav so bile krivice storjene na obeh straneh, je treba priznati, da je breme njihove krivde različno. Krivic posameznikov na eni in strukturnega nasilja oblasti na drugi strani med seboj ni mogoče primerjati. Papež Frančišek zelo jasno poudari, da nasilja državnih struktur in oblasti ne moremo primerjati z nasiljem skupin (prim. Frančišek, Vsi smo bratje, Ljubljana, Družina 2020; CD 165; 237–257).
V preteklem letu smo bili priča izkopu več kot 3200 žrtev izpod Macesnove gorice v naši neposredni bližini. Vsem, ki so izvedli obsežna dela in vztrajali kljub neugodnim okoliščinam in oviram, izražam hvaležnost. Posmrtni ostanki žrtev nasilja čakajo na pokop. To jamo sem osebno skupaj s še nekaterimi drugimi obiskal 28. septembra 2022 ob izkopavanju posmrtnih ostankov zadnjih dvajsetih oseb. Te osebe so namreč preživele padec v jamo in so se zatekle v stranski rov, iz katerega pa ni bilo izhoda. Tam so umrle od lakote. Ob okostjih so bili rožni venci, svetinjice in križci. V roke sem vzel svetinjico s podobo Trsatske Matere Božje. Arheologi so za trenutek prekinili delo. Zmolili smo očenaš za vse pokojne in za spravo. Ob mislih na mučenje in trpljenje smo bili globoko pretreseni! Besede v grlu so nam zastale.
Zunaj so nas šokirale neštete posode zbranih okostij, ki jih je bilo za več kontejnerjev in tovornjakov. Sprašujem se, kako je mogoče, da človek lahko postane takšna zverina, da brez očitkov vesti ubija ter se teh dejanj kasneje ne sramuje niti jih ne obžaluje. Zakaj pri nas do danes nismo uspeli priti do skupnega dogovora, kje bodo te žrtve dostojno pokopane? Čemu se nekateri bojijo kosti pokojnih in jih je strah posmrtnih ostankov izpred 78. let? Čemú ne dopustijo, da bi se pobiti pokopali na ustrezen in dostojen kraj spomina? Kot najustreznejše mesto za to vidimo ljubljansko osrednje pokopališče na Žalah, kjer so že pokopane druge žrtve vojn in vojaki različnih narodnosti. Tudi okupatorski vojaki.
Danes smo v prvem berilu zaradi moči podob in simbolov slišali enega najbolj znanih odlomkov iz preroka Ezekiela (37,1–14). Bog je življenje in zato lahko premaga smrt, predvsem smrt duha, sprijaznjenost z bolečino, temo, ki nastane, ko upanje odpove. Bog preroku pokaže dolino, polno pobeljenih kosti, simbol najgloblje zakoreninjenega strahu v človeku, to je dokončne smrti, iz katere ni predstavljive vrnitve. Božja moč je zmožna obrniti čas in namesto raztelešenja pokazati fizično obnovo udov, vse do popolne obnove telesa.
Tudi mi smo se zbrali v tem trdnem upanju in neomajni veri, da umrli na tem mestu živijo v Bogu. Naj nam živim izprosijo mir, da bi zaživeli med seboj v sožitju in sodelovanju. Amen.
Msgr. dr. Andrej Saje,
novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference
VEČ ...|4. 6. 2023
Pridiga predsednik SŠK in novomeškega škofa Andreja Sajeta v Kočevskem rogu
Spoštovani visoki gostje, dragi bratje in sestre!
Zbrali smo se pri obletni sveti maši v Rogu za pobite domobrance in druge žrtve revolucionarnega nasilja, ki se na tem mestu obhaja že od leta 1990, ko je prvo spravno evharistično daritev ob več deset tisoč vernikih daroval takratni ljubljanski nadškof metropolit Alojzij Šuštar (1920–2007). Lepo pozdravljam vse sorodnike pobitih in predstavnike Nove slovenske zaveze kot organizatorja današnje svečanosti. Pozdravljam predstavnike družbeno-političnega življenja in vse, ki dobro v srcu mislite in ste z vero in zaupanjem prišli na ta kraj krutih zločinov in bridkega spomina.
Namen vsakoletnega srečanja je molitev za pokojne ter spravo in odpuščanje v slovenskem narodu. Na ta kraj kalvarije mnogih pobitih romamo že več kot tri desetletja, da bi se v molitvi spominjali vseh, ki so bili leta 1945 vrnjeni z avstrijske Koroške in zverinsko umorjeni. V molitev vključujemo tudi vse žrtve vojnega in povojnega nasilja, ki počivajo na več kot 700 krajih po slovenski zemlji. Verujoči čutimo posebno skrb in dolžnost, da vztrajamo v molitvi za spravo med nami ter prosimo, da se grozote vojne ne bi nikoli več ponovile.
Sprava in odpuščanje sta Božje delo, ki pa ju ni mogoče udejanjiti brez človekovega sodelovanja in odpovedi zlu. Za to je potrebna odločitev, stalen napor in sodelovanje vseh. Ko sem pokojnega duhovnika Janeza Zdešarja (1926–2013), ki je po čudežu ušel s Teharij in preživel, vprašal, kako to, da tako neobremenjeno in brez sovraštva govori o svoji zgodbi rešitve, mi je odvrnil. »Svojim krvnikom sem odpustil. Ne bi mogel živeti s sovraštvom v srcu. Bog mi je dal milost odpuščánja. Nikogar ne sovražim; s tistimi, ki so mi stregli po življenju, sem se pripravljen srečati«.
Molitev za spravo morajo nujno spremljati dejanja ugotovitve zgodovinskih dejstev in poprave krivic. Pravičnosti ni mogoče doseči brez obsodbe zločinov in dostojnega pokopa posmrtnih ostankov izkopanih žrtev, ki imajo naravno pravico do groba in imena. Za to so odgovorne pristojne državne službe in posamezniki. Prosim jih in pozivam, da opravijo ta civilizacijska dejanja, ki izhajajo iz spoštovanja do sleherne človeške osebe, ne glede na njihovo politično prepričanje, vero ali raso. Pred kratkim je Vlada RS ukinila nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, vendar nam spomina na žrtve in krivice ni mogoče odvzeti ali ga ukiniti. Ovrednotenje preteklosti je stvar duhovne higiene. Brez spomina ne bomo mogli naprej in tudi ne bomo zdravo rasli kot narodna in državna skupnost.
Čeprav Katoliška Cerkev kot verska skupnost v spravnem procesu ni partner državi, saj so bili verni katoličani dejavni na eni in drugi strani, ima moralno dolžnost opozoriti na nepravičnost in krivice, ki izhajajo iz oviranja in zavlačevanja ter omalovaževanja žrtev ter njihove pravice do pokopa in groba. Na to so opozarjali že moji predhodniki na tem mestu, še posebej nadškof Šuštar, ki si je za spravo močno prizadeval.
Evangelij nas zavezuje k resnici in ljubezni do vseh brez izjeme, vendar pa ljubezen do zatiralca ne pomeni soglasja z njegovimi dejanji, poudarja papež Frančišek. Odpúščati ne pomeni dopuščati zlih dejanj in maličenja človekovega dostojanstva. Odpuščánje tudi ne vsebuje pozabe. Ker je odpuščánje Božje delo in zastonjsko dejanje, lahko odpustimo tudi tistemu, ki se kesanju upira in za odpuščánje ni sposoben prositi, kar sem na konkretnem primeru osebno doživel pri že omenjenem duhovniku Zdešarju. Odpústil je vsem, ki mu niso odpustili in so do njega še vedno gojili sovraštvo. Pot v prihodnost je pogojena z odpovedjo maščevanju ter z iskanjem resnice in pravičnosti za vse.
Sprava je osebno dejanje in je ni mogoče zapovedati z ukazom. Zanjo se je treba odločiti in si vztrajno prizadevati za njeno uresničitev. Čeprav so bile krivice storjene na obeh straneh, je treba priznati, da je breme njihove krivde različno. Krivic posameznikov na eni in strukturnega nasilja oblasti na drugi strani med seboj ni mogoče primerjati. Papež Frančišek zelo jasno poudari, da nasilja državnih struktur in oblasti ne moremo primerjati z nasiljem skupin (prim. Frančišek, Vsi smo bratje, Ljubljana, Družina 2020; CD 165; 237–257).
V preteklem letu smo bili priča izkopu več kot 3200 žrtev izpod Macesnove gorice v naši neposredni bližini. Vsem, ki so izvedli obsežna dela in vztrajali kljub neugodnim okoliščinam in oviram, izražam hvaležnost. Posmrtni ostanki žrtev nasilja čakajo na pokop. To jamo sem osebno skupaj s še nekaterimi drugimi obiskal 28. septembra 2022 ob izkopavanju posmrtnih ostankov zadnjih dvajsetih oseb. Te osebe so namreč preživele padec v jamo in so se zatekle v stranski rov, iz katerega pa ni bilo izhoda. Tam so umrle od lakote. Ob okostjih so bili rožni venci, svetinjice in križci. V roke sem vzel svetinjico s podobo Trsatske Matere Božje. Arheologi so za trenutek prekinili delo. Zmolili smo očenaš za vse pokojne in za spravo. Ob mislih na mučenje in trpljenje smo bili globoko pretreseni! Besede v grlu so nam zastale.
Zunaj so nas šokirale neštete posode zbranih okostij, ki jih je bilo za več kontejnerjev in tovornjakov. Sprašujem se, kako je mogoče, da človek lahko postane takšna zverina, da brez očitkov vesti ubija ter se teh dejanj kasneje ne sramuje niti jih ne obžaluje. Zakaj pri nas do danes nismo uspeli priti do skupnega dogovora, kje bodo te žrtve dostojno pokopane? Čemu se nekateri bojijo kosti pokojnih in jih je strah posmrtnih ostankov izpred 78. let? Čemú ne dopustijo, da bi se pobiti pokopali na ustrezen in dostojen kraj spomina? Kot najustreznejše mesto za to vidimo ljubljansko osrednje pokopališče na Žalah, kjer so že pokopane druge žrtve vojn in vojaki različnih narodnosti. Tudi okupatorski vojaki.
Danes smo v prvem berilu zaradi moči podob in simbolov slišali enega najbolj znanih odlomkov iz preroka Ezekiela (37,1–14). Bog je življenje in zato lahko premaga smrt, predvsem smrt duha, sprijaznjenost z bolečino, temo, ki nastane, ko upanje odpove. Bog preroku pokaže dolino, polno pobeljenih kosti, simbol najgloblje zakoreninjenega strahu v človeku, to je dokončne smrti, iz katere ni predstavljive vrnitve. Božja moč je zmožna obrniti čas in namesto raztelešenja pokazati fizično obnovo udov, vse do popolne obnove telesa.
Tudi mi smo se zbrali v tem trdnem upanju in neomajni veri, da umrli na tem mestu živijo v Bogu. Naj nam živim izprosijo mir, da bi zaživeli med seboj v sožitju in sodelovanju. Amen.
Msgr. dr. Andrej Saje,
novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference
Informativni prispevki
VEČ ... |
Škof Jurij Bizjak o Silvestru Čuku
Urednik pri Ognjišču Silvester Čuk, ki je umrl v sredo zvečer v izolski bolnišnici, bo pokopan v Kopru. Pogreb bo naslednji petek, 16. januarja. Od 10. ure naprej bo Silvester Čuk ležal v koprski stolnici, opoldne pa bo pogrebna sveta maša, ki jo bo ob somaševanju duhovnikov daroval zaslužni škof Jurij Bizjak. Po maši bodo telo rajnega položili v grob na koprskem pokopališču. Škof Bizjak je bil desetletja tesno povezan s Silvestrom Čukom. Prisluhnite, kaj je povedal o njem-
Informativni prispevki
Škof Jurij Bizjak o Silvestru Čuku
Urednik pri Ognjišču Silvester Čuk, ki je umrl v sredo zvečer v izolski bolnišnici, bo pokopan v Kopru. Pogreb bo naslednji petek, 16. januarja. Od 10. ure naprej bo Silvester Čuk ležal v koprski stolnici, opoldne pa bo pogrebna sveta maša, ki jo bo ob somaševanju duhovnikov daroval zaslužni škof Jurij Bizjak. Po maši bodo telo rajnega položili v grob na koprskem pokopališču. Škof Bizjak je bil desetletja tesno povezan s Silvestrom Čukom. Prisluhnite, kaj je povedal o njem-
VEČ ...|12. 1. 2026
Informativni prispevki
VEČ ... |
Božo Rustja o Silvestru Čuku
Na uredništvu in upravi Ognjišča pa je bil dolgoletni sopotnik Silvestra Čuka urednik Ognjišča Božo Rustja.
Informativni prispevki
Božo Rustja o Silvestru Čuku
Na uredništvu in upravi Ognjišča pa je bil dolgoletni sopotnik Silvestra Čuka urednik Ognjišča Božo Rustja.
VEČ ...|12. 1. 2026
Informativni prispevki
VEČ ... |
Obletnice druge svetovne vojne, kot sta Dražgoše in Pohorski bataljon kot orodje predvolilnega boja
Zgodovinar dr. Renato Podbersič je v pogovoru za Radio Ognjišče opozoril, da letošnje spominske slovesnosti, povezane z dogodki druge svetovne vojne, vse bolj dobivajo izrazit politični in predvolilni značaj. Izpostavil je spominsko slovesnost ob 83. obletnici poslednjega boja Pohorski bataljon ter osrednjo slovesnost ob 84. obletnici dražgoške bitke, na katerih bo imel slavnostni nagovor predsednik vlade Robert Golob.
Po njegovih besedah takšno poudarjanje dogodkov iz druge svetovne vojne ni naključno. Slovenija je že vstopila v predvolilno obdobje, v katerem se po njegovem mnenju znova odpira kulturni boj, saj vlada nima veliko oprijemljivih vsebinskih dosežkov, s katerimi bi lahko nagovarjala volivce.
Dražgoše kot politični mit
Podbersič je bil posebej kritičen do vsakoletnega obeleževanja dražgoške bitke, ki jo je označil za mit, ki se kljub desetletjem raziskav, dostopnim virom in objavljenimi dejstvi sistematično ohranja in utrjuje. Opozoril je, da danes razpolagamo z dokumenti partizanske strani, nemškega okupatorja in pričevanji domačinov, ki dogajanje postavljajo v povsem drugačno luč od tiste, ki jo vsako leto predstavljajo slavnostni govori.
Po njegovem mnenju je govorjenje o »veličastni zmagi« zgodovinsko nevzdržno. Šlo je za vojaški poraz, ki je imel za posledico katastrofalno maščevanje nad civilnim prebivalstvom. Nemški okupator je po bitki ustrelil 46 domačinov, vas porušil, ženske in otroke pa izgnal v taborišča. V samem boju je padlo 26 nemških vojakov, še eden je pozneje umrl v vojaški bolnišnici, in devet partizanov, kar po Podbersičevih besedah nikakor ne potrjuje teze o veliki partizanski zmagi.
Odgovornost vodstva in zamolčana dejstva
Zgodovinar je opozoril tudi na dejstvo, da so domačini partizane prosili, naj se umaknejo iz vasi na Jelovico, s čimer bi se izognili neposrednemu maščevanju okupatorja. Partizansko vodstvo se za to ni odločilo in je sprejelo frontalni boj z bistveno močnejšim sovražnikom, za katerega ni bilo ne številčno ne vojaško pripravljeno.
Podbersič je poudaril, da so bili takratni voditelji zaslepljeni z napačno presojo razmer v vojni, saj so po nemškem porazu pred Moskvo verjeli, da se vojna hitro končuje. Ta zmotna ocena je po njegovem mnenju neposredno prispevala k tragediji v Dražgošah. Ob tem je dodal, da se dogodki, kjer so partizani dejansko dosegli vojaške uspehe, kot je recimo napad iz zasede in zmaga Cankarjevega bataljona sredi decembra 1941 v Rovtah na Gorenjskem, danes ne izpostavljajo, saj ne ustrezajo političnemu simbolnemu naboju Dražgoš.
Instrumentalizacija zgodovine
Po Podbersičevih besedah je nadaljnje poveličevanje Dražgoš oblika sprenevedanja in politične instrumentalizacije zgodovine, ki se še posebej okrepi v predvolilnem času. Ob tem je opozoril, da takšna raba preteklosti pomeni tudi neiskren odnos do civilnih žrtev in vseh, ki so trpeli zaradi totalitarnega nasilja.
Filip Terčelj – žrtev dveh totalitarizmov
V nadaljevanju pogovora se je zgodovinar dotaknil tudi 80. obletnice nasilne smrti duhovnika in narodnega buditelja Filipa Terčelj. Poudaril je, da gre za eno najvidnejših primorskih osebnosti med obema vojnama, ki je delovala na verskem, kulturnem, socialnem in narodnem področju ter zapustila bogato pesniško dediščino.
Terčelj je bil po njegovih besedah najprej žrtev fašističnega nasilja na Primorskem, po vojni pa še povojnega komunističnega režima. Januarja 1946 sta bila z duhovnikom Franc Krašna zahrbtno umorjena v Štulčevi grapi pri Davči, več kot pol leta po koncu vojne. Podbersič je poudaril, da je bil Terčelj dolga desetletja potisnjen na rob kolektivnega spomina.
Pot k celovitejšemu soočenju s preteklostjo
Zgodovinar je ob koncu izrazil prepričanje, da so spominske slovesnosti ob Terčelju pomemben korak k bolj poštenemu in celovitemu razumevanju slovenske zgodovine. Po njegovem mnenju je prav soočenje z dejstvi, brez mitov in ideoloških olepšav, edina pot k zreli družbi in odgovornemu odnosu do preteklosti.
Informativni prispevki
Obletnice druge svetovne vojne, kot sta Dražgoše in Pohorski bataljon kot orodje predvolilnega boja
Zgodovinar dr. Renato Podbersič je v pogovoru za Radio Ognjišče opozoril, da letošnje spominske slovesnosti, povezane z dogodki druge svetovne vojne, vse bolj dobivajo izrazit politični in predvolilni značaj. Izpostavil je spominsko slovesnost ob 83. obletnici poslednjega boja Pohorski bataljon ter osrednjo slovesnost ob 84. obletnici dražgoške bitke, na katerih bo imel slavnostni nagovor predsednik vlade Robert Golob.
Po njegovih besedah takšno poudarjanje dogodkov iz druge svetovne vojne ni naključno. Slovenija je že vstopila v predvolilno obdobje, v katerem se po njegovem mnenju znova odpira kulturni boj, saj vlada nima veliko oprijemljivih vsebinskih dosežkov, s katerimi bi lahko nagovarjala volivce.
Dražgoše kot politični mit
Podbersič je bil posebej kritičen do vsakoletnega obeleževanja dražgoške bitke, ki jo je označil za mit, ki se kljub desetletjem raziskav, dostopnim virom in objavljenimi dejstvi sistematično ohranja in utrjuje. Opozoril je, da danes razpolagamo z dokumenti partizanske strani, nemškega okupatorja in pričevanji domačinov, ki dogajanje postavljajo v povsem drugačno luč od tiste, ki jo vsako leto predstavljajo slavnostni govori.
Po njegovem mnenju je govorjenje o »veličastni zmagi« zgodovinsko nevzdržno. Šlo je za vojaški poraz, ki je imel za posledico katastrofalno maščevanje nad civilnim prebivalstvom. Nemški okupator je po bitki ustrelil 46 domačinov, vas porušil, ženske in otroke pa izgnal v taborišča. V samem boju je padlo 26 nemških vojakov, še eden je pozneje umrl v vojaški bolnišnici, in devet partizanov, kar po Podbersičevih besedah nikakor ne potrjuje teze o veliki partizanski zmagi.
Odgovornost vodstva in zamolčana dejstva
Zgodovinar je opozoril tudi na dejstvo, da so domačini partizane prosili, naj se umaknejo iz vasi na Jelovico, s čimer bi se izognili neposrednemu maščevanju okupatorja. Partizansko vodstvo se za to ni odločilo in je sprejelo frontalni boj z bistveno močnejšim sovražnikom, za katerega ni bilo ne številčno ne vojaško pripravljeno.
Podbersič je poudaril, da so bili takratni voditelji zaslepljeni z napačno presojo razmer v vojni, saj so po nemškem porazu pred Moskvo verjeli, da se vojna hitro končuje. Ta zmotna ocena je po njegovem mnenju neposredno prispevala k tragediji v Dražgošah. Ob tem je dodal, da se dogodki, kjer so partizani dejansko dosegli vojaške uspehe, kot je recimo napad iz zasede in zmaga Cankarjevega bataljona sredi decembra 1941 v Rovtah na Gorenjskem, danes ne izpostavljajo, saj ne ustrezajo političnemu simbolnemu naboju Dražgoš.
Instrumentalizacija zgodovine
Po Podbersičevih besedah je nadaljnje poveličevanje Dražgoš oblika sprenevedanja in politične instrumentalizacije zgodovine, ki se še posebej okrepi v predvolilnem času. Ob tem je opozoril, da takšna raba preteklosti pomeni tudi neiskren odnos do civilnih žrtev in vseh, ki so trpeli zaradi totalitarnega nasilja.
Filip Terčelj – žrtev dveh totalitarizmov
V nadaljevanju pogovora se je zgodovinar dotaknil tudi 80. obletnice nasilne smrti duhovnika in narodnega buditelja Filipa Terčelj. Poudaril je, da gre za eno najvidnejših primorskih osebnosti med obema vojnama, ki je delovala na verskem, kulturnem, socialnem in narodnem področju ter zapustila bogato pesniško dediščino.
Terčelj je bil po njegovih besedah najprej žrtev fašističnega nasilja na Primorskem, po vojni pa še povojnega komunističnega režima. Januarja 1946 sta bila z duhovnikom Franc Krašna zahrbtno umorjena v Štulčevi grapi pri Davči, več kot pol leta po koncu vojne. Podbersič je poudaril, da je bil Terčelj dolga desetletja potisnjen na rob kolektivnega spomina.
Pot k celovitejšemu soočenju s preteklostjo
Zgodovinar je ob koncu izrazil prepričanje, da so spominske slovesnosti ob Terčelju pomemben korak k bolj poštenemu in celovitemu razumevanju slovenske zgodovine. Po njegovem mnenju je prav soočenje z dejstvi, brez mitov in ideoloških olepšav, edina pot k zreli družbi in odgovornemu odnosu do preteklosti.
VEČ ...|8. 1. 2026
Informativni prispevki
VEČ ... |
Naš gost: msgr. Silvester Čuk
20. februarja 2010 smo msgr. Silvestra Čuka gostili v oddaji Naš gost. Z njim se je pogovarjala Zlata Krašovec.
Informativni prispevki
Naš gost: msgr. Silvester Čuk
20. februarja 2010 smo msgr. Silvestra Čuka gostili v oddaji Naš gost. Z njim se je pogovarjala Zlata Krašovec.
VEČ ...|8. 1. 2026
Informativni prispevki
VEČ ... |
Martin Nahtigal: Ljudje morajo spregledati strašenje levega političnega pola
Prvi delovni teden v novem letu je na domačem političnem parketu zaznamoval podpis odloka o razpisu rednih državnozborskih volitev. Predstavnike ljudstva v hram demokracije bomo, kot je že znano, izbirali 22. marca. Neuradno kampanjo spremljamo že nekaj časa, da je vse bolj vroča, pričajo tudi prehajanja med strankami. V ospredje v tem času prihaja tudi vprašanje vloge medijev. Za komentar smo poklicali urednika Slovenskega časa Martina Nahtigala.
Informativni prispevki
Martin Nahtigal: Ljudje morajo spregledati strašenje levega političnega pola
Prvi delovni teden v novem letu je na domačem političnem parketu zaznamoval podpis odloka o razpisu rednih državnozborskih volitev. Predstavnike ljudstva v hram demokracije bomo, kot je že znano, izbirali 22. marca. Neuradno kampanjo spremljamo že nekaj časa, da je vse bolj vroča, pričajo tudi prehajanja med strankami. V ospredje v tem času prihaja tudi vprašanje vloge medijev. Za komentar smo poklicali urednika Slovenskega časa Martina Nahtigala.
VEČ ...|7. 1. 2026
Informativni prispevki
VEČ ... |
Predstavitev novega letnika in januarske številke revije Ognjšče
Vsak nov letnik revije Ognjišče na uredništvu snujejo z veliko odgovornostjo. Tudi letos so pripravili nekaj novosti, s katerimi bodo mesečnik obogatili. Najbrž ni treba poudarjati, da stare, nosilne rubrike ostajajo. Več pa v pogovoru z urednikom revije Ognjišče Matejem Erjavcem.
Informativni prispevki
Predstavitev novega letnika in januarske številke revije Ognjšče
Vsak nov letnik revije Ognjišče na uredništvu snujejo z veliko odgovornostjo. Tudi letos so pripravili nekaj novosti, s katerimi bodo mesečnik obogatili. Najbrž ni treba poudarjati, da stare, nosilne rubrike ostajajo. Več pa v pogovoru z urednikom revije Ognjišče Matejem Erjavcem.
VEČ ...|6. 1. 2026
Informativni prispevki
VEČ ... |
Z dr. Igorjem Kovačem o posredovanju ZDA v Venezueli
Kaj je v ozadju odmevnega posredovanja ZDA v Venezueli? Kaj obeta tako pester začetek novega leta na mednarodnem parketu? Za nekaj pojasnil smo se obrnili na raziskovalca na Univerzi v Cincinnatiju dr. Igorja Kovača.
Informativni prispevki
Z dr. Igorjem Kovačem o posredovanju ZDA v Venezueli
Kaj je v ozadju odmevnega posredovanja ZDA v Venezueli? Kaj obeta tako pester začetek novega leta na mednarodnem parketu? Za nekaj pojasnil smo se obrnili na raziskovalca na Univerzi v Cincinnatiju dr. Igorja Kovača.
VEČ ...|6. 1. 2026
Informativni prispevki
VEČ ... |
Sestra Božena Kutnar o izkušnji jubileja 2025 v Sloveniji in Rimu
Jubilejno sveto leto 2025, ki ga je razglasil pokojni papež Frančišek in z velikim zanosom nadaljeval papež Leon XIV, se bo sklenilo 6. januarja, na praznik svetih treh kraljev. Po besedah sestre Božene Kutnar narodne delegatke za sveto leto v Sloveniji, je bilo to leto »kot bogato pogrnjena praznična miza«, iz katere je bil vsak povabljen, da zajame po svojih zmožnostih.
Informativni prispevki
Sestra Božena Kutnar o izkušnji jubileja 2025 v Sloveniji in Rimu
Jubilejno sveto leto 2025, ki ga je razglasil pokojni papež Frančišek in z velikim zanosom nadaljeval papež Leon XIV, se bo sklenilo 6. januarja, na praznik svetih treh kraljev. Po besedah sestre Božene Kutnar narodne delegatke za sveto leto v Sloveniji, je bilo to leto »kot bogato pogrnjena praznična miza«, iz katere je bil vsak povabljen, da zajame po svojih zmožnostih.
VEČ ...|30. 12. 2025
Priporočamo
|
Aktualno
Globine
VEČ ... |
Med korenine vere - #1 - uvodna oddaja
V novem ciklu se podajamo med korenine naše vere. Na potovanju v Staro zavezo, ki je s svojimi spisi oblikovala temelje civiliziranega sveta, bo naš vodnik škof Jurij Bizjak, odličen poznavalec zgodovine in Svetega pisma. V uvodni oddaji smo se dotaknili vprašanj, kot so: Zakaj je Staro zavezo težje brati kot Novo, kdaj je nastajala in v kakšnem jeziku? Slišali ste tudi, kaj je škofa Jurija pritegnilo k študiju Stare zaveze in kako razume okrutnost nekaterih njenih spisov. Priporočamo tudi ogled na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Za življenje
VEČ ... |
O začetkih in odvisnosti od razpoloženja drugih
S Karlom Gržanom, duhovnikom, predavateljem in avtorjem več zelo odmevnih knjig, smo se pogovarjali o začetkih. Zakaj, če in kdaj, so začetki pomembni, kako vstopiti vanje, da ne postanejo samo »pobožna želja«? Potrebujejo premislek, vizijo in načrt? Ali pa so najboljši začetki spontani, ko sledimo glasu srca? Kako vemo, kdaj je čas za spremembe ter kateri začetki so smiselni? Življenje uči, da začeti na novo ni vedno najboljša rešitev, včasih je modreje nadaljevati, se potruditi, vložiti še več v že začeto.
Naš gost
VEČ ... |
Prevajalec, pisatelj, pesnik in profesor dr. Peter Svetina
Peter Svetina je pisatelj in prevajalec, ki je za svoj ustvarjalni opus prejel veliko lepih nagrad: leta 2001 je dobil nagrado za pesniško zbirko Kavarna v prvem nadstropju, leta 2008 nagrado za izvirno slovenski slikanico Klobuk gospoda Konstantina, čez pet let je prejel nagrado Večernica za najboljše mladinsko delo za slikanico Ropotarna, pa Levstikovo nagrado za knjigo Molitvice s stopnic. Naš gost je tudi profesor, ki nam je povedal nekaj o svojem literarnem okusu.
Komentar tedna
VEČ ... |
Matej Cepin: Ko se leto začne z visokimi valovi
Vsem nam želim, da bi si v novem letu znali vzeti čas za občutenje hvaležnosti, za razločevanje in za razmislek o tem, kateri so tisti pravi zavesljaji, ki jih je potrebno narediti. Da ne bi zgolj ponavljali vzorcev, ki so pred 20 leti delovali, danes pa morda ne več. In da bi znali Jezusa povabiti medse ter mu pustiti, da ustavi močne nasprotne vetrove v naših zasebnih in v našem skupnem jezeru.
Komentar je pripravil Matej Cepin, direktor Socialne akademije.
Svetovalnica
VEČ ... |
Dobro sporazumevanje? In kaj izgubimo, če ga ni?
Z nami je bil vodja delavnic dobrega sporazumevanja Tomaž Ovsenik.
Zgodbe za otroke
VEČ ... |
Stopinje kralja Venčeslava
Dan po božiču, na god sv. Štefana, se kralju Venčeslavu utrne zanimiva, plemenita ideja. Mu bo uspelo potovati skozi snežni metež in presenetiti ubogega kmeta? Prisluhnite!
Adventna spodbuda
VEČ ... |
Kristus, naše upanje, je rojen
Še zadnjič smo odprli Adventni koledar Misijonskega središča Slovenje. Za božični dan je bila v njem zgodba, ki jo je napisalo dekle iz Albanije, poslala pa misijonarka s. Vida Gerkman.
Radijski roman
VEČ ... |
Pot do Resnice, 23. del
Obup je Ano pognal čez rob.....znova se je znašla v bolnišnici. Zdravniki so jo samo opazovali in upali, da bo z njo in dojenčkom, ki ga nosi, vse lepo in prav.
Ob radijskem ognjišču
VEČ ... |
Marjana Deržaj, Iva Zanicchi, Hrvoje Hegedušić, Paul Young
V oddaji z zimzeleno glasbo, ki jo vrtimo tudi z vinilnih plošč, smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja … Povabili smo vas k sodelovanju z glasbenimi spomini.
0:01_Marjana Deržaj - Zvezde padajo v noč
0:05_Hrvoje Hegedusic - Balada iz predgradza
0:08_THE BEE GEES - stayin alive
0:12_BRATJE BOSTJANCIC - TANJA
0:15_Bobby Goldsboro - Honey
0:20_Iva Zanicchi - Un Fiume Amaro
0:25_MARJANA DERZAJ - GRENKA REKA
0:31_Howard Carpendale - Morgen Früh Wirst Du Gehn
0:34_Kenny Rogers - Islands in the Stream (Duet With Dolly Parton)
0:39_Marjana Derzaj - Daj mi roko
0:42_Iva Zanicchi - La Riva Bianca La Riva Nera
0:45_PAUL YOUNG - EVERYTHING MUST CHANGE
0:51_GOOMBAY DANCE BAND - SEVEN TEARS
0:55_HELENA BLAGNE - NAJ NIHCE ME NE ZBUDI
0:59_UMBERTO TOZZI - TI AMO
1:03_Tom Jones - Green, Green Grass Of Home
1:06_EDITH PIAF - NON JE NE REGRETTE RIEN
1:09_BERTA AMBROZ - BREZ BESED
1:12_U2 - WITH OR WITHOUT YOU
1:16_GORAN KARAN & OLIVER DRAGOJEVIC - TU NON LLORES MI QUERIDA
1:20_PEPEL IN KRI - KDO
1:23_QUEEN - WE ARE THE CHAMPIONS
1:26_ANDREJ SIFRER - KO ZVONOVI ZAPOJO
Via positiva
VEČ ... |
Ples Bojke Bojane Čebulj
Med knjigami radovljiške knjižnice je nastal pogovor z domačinko, ki je skupnosti veliko dala in se kljub spremembam v življenju, ki so se ji zaradi bolezni zgodile pred šestnajstimi leti, še vedno trudi ostati povezana v lokalnem okolju. O svojih raznolikih poteh Bojka Bojana Čebulj navdihujoče piše tudi v romanu »Plesala je z mano».
Slovenska oddaja Radia Vatikan
VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 1.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.