Jesen življenja na podeželju - Franc Bogovič

Covidna kriza je pokazala, da so domovi za starejše zelo ranjljivi. Zato so zelo pomembni projekti, ki starostnikom omogočajo, da lahko čim dlje ostanejo v svojem domačem okolju. Evropski poslanec in podpresednik SLS Franc Bogovič je ob tem opozoril na staranje prebivalstva v Sloveniji in Evropi.

Demografske spremembe
Wilfried Martens Center za evropske študije je think tank Evropske ljudske stranke, v katerem so združeni različni inštituti iz celotne Evrope, med njimi tudi Inštitut dr. Antona Korošca. Ta je v sodelovanju z omenjenim centrom lani v Ankaranu pripravil okroglo mizo o demografskih spremembah v Sloveniji in Evropi. 
Zbornik
Prispevki udeležencev bodo kmalu izšli v tiskani obliki. Zbornik bodo javnosti predstavili 22. februarja 2021. Pri njegovem nastajanju so sodelovali Franc Bogovič, Boštjan Furlan, M.Sc. Monika Kirbiš Rojs, Anja Fortuna, Primož Jelševar, Sandra Pasarić, Marko Vidrih, Marjan Podobnik in prof. Dr Andrej Umek.

Franc Bogovič se je v prispevku lotil problema upadanja števila rojstev in staranja prebivalstva. V pogovoru za Radio Ognjišče je opozoril, da je rodnost v Evropi 1,6 otroka na žensko, kar je bistveno manj kot je potrebno za naravno obnovo generacij. Francija, Irska, Danska, Švedska imajo sicer nekoliko višjo rodnost, ostale mediteranske države - Grčija, Ciper, Italija, Španija in Malta – pa so države z najnižjo rodnostjo. Slovenija je nekje v evropskem povrečju. Bogovič je ob tem opozoril, da je Evropa že danes najstarejša celina, posledično se pojavlja pomanjkanje delovne sile, prihaja do migracij znotraj EU, zlasti iz manj razvitih območij v bolj razvite. Zaznati je tudi trend selitev iz podeželja v mesta. Tako nastaja vrsta težav na socialnem, zdravstvenem in pokojninskem področju, pojavlja se vprašanje urbanizma in podeželja.

Projekt Pametnih vasi
Franc Bogovič na te težave že več let opozarja v sklopu projekta Pametnih vasi, prek katerega iščejo rešitve, da bo podeželje ostalo poseljeno. Gre za gradnjo osnovne infrastrukture, pokritost s širokopasovnimi povezavami, kar se je pokazalo ključno v času koronakrize, kratke verige v kmetijstvu, nove tehnologije in digitalizacija v kmetijstvu, energetski izzivi, vse s ciljem, kako ustvariti nova delovna mesta.

Projekt Pametnih srebrnih vasi
Na drugi strani gre za dvig kakovosti življenja na podeželju. V ta sklop sodi vprašanje dolgotrajne oskrbe. Projekt se imenuje Pametne srebrne vasi. Franc Bogovič ga spodbuja v Krškem, kjer je bil 13 let župan, sicer pa projekt izvaja še nekaj drugih občin v Sloveniji. »Koncept dolgotrajne oskrbe izhaja iz zelo kakovostne pomoči na domu, ki dopolnjuje oskrbo v domovih za ostarele. Cilj vseh ostalih ukrepov pa je, da bi bila pot v dom za ostarele čim bolj odložena, torej, da bi ljudje lahko čim dlje časa ostajali doma,« pravi Bogovič.

Pomoč na domu je ukrep, ki se izvaja že dobro desetletje. »Nadgradili smo ga s projektom Most. To je evropski projekt, kjer je bilo zadnji dve leti starostnikom omogočeno, da so jih na domu obiskovali tudi zdravstveni tehniki, fizioterapevti, kineziologi, delovni terapevt, ki so ljudi po poškodbah dobesedno postavljali na noge ali ko so oslabeli in jim omogočili življenje v domačem kraju,« je še pojasnil Bogovič in dodal, da v Krškem s projektom Mosta nadaljujejo kljub temu, da se je financiranje iz evropskih sredstev izteklo. V načrtu je pametna srebrna vas na Senovem, kjer bi  omogočili kakovostno bivanje za starostnike, ki bi imeli na enem mestu vse, kar rabijo v jeseni življenja. Hkrati bi vzpostavili center za usposabljanje svojcev za oskrbo na domu. Računajo, da bo del teh storitev pokrit iz evropskih sredstev in prek zakona o dolgotrajni oskrbi.

29. 1. 2021
Jesen življenja na podeželju - Franc Bogovič

Covidna kriza je pokazala, da so domovi za starejše zelo ranjljivi. Zato so zelo pomembni projekti, ki starostnikom omogočajo, da lahko čim dlje ostanejo v svojem domačem okolju. Evropski poslanec in podpresednik SLS Franc Bogovič je ob tem opozoril na staranje prebivalstva v Sloveniji in Evropi.

Demografske spremembe
Wilfried Martens Center za evropske študije je think tank Evropske ljudske stranke, v katerem so združeni različni inštituti iz celotne Evrope, med njimi tudi Inštitut dr. Antona Korošca. Ta je v sodelovanju z omenjenim centrom lani v Ankaranu pripravil okroglo mizo o demografskih spremembah v Sloveniji in Evropi. 
Zbornik
Prispevki udeležencev bodo kmalu izšli v tiskani obliki. Zbornik bodo javnosti predstavili 22. februarja 2021. Pri njegovem nastajanju so sodelovali Franc Bogovič, Boštjan Furlan, M.Sc. Monika Kirbiš Rojs, Anja Fortuna, Primož Jelševar, Sandra Pasarić, Marko Vidrih, Marjan Podobnik in prof. Dr Andrej Umek.

Franc Bogovič se je v prispevku lotil problema upadanja števila rojstev in staranja prebivalstva. V pogovoru za Radio Ognjišče je opozoril, da je rodnost v Evropi 1,6 otroka na žensko, kar je bistveno manj kot je potrebno za naravno obnovo generacij. Francija, Irska, Danska, Švedska imajo sicer nekoliko višjo rodnost, ostale mediteranske države - Grčija, Ciper, Italija, Španija in Malta – pa so države z najnižjo rodnostjo. Slovenija je nekje v evropskem povrečju. Bogovič je ob tem opozoril, da je Evropa že danes najstarejša celina, posledično se pojavlja pomanjkanje delovne sile, prihaja do migracij znotraj EU, zlasti iz manj razvitih območij v bolj razvite. Zaznati je tudi trend selitev iz podeželja v mesta. Tako nastaja vrsta težav na socialnem, zdravstvenem in pokojninskem področju, pojavlja se vprašanje urbanizma in podeželja.

Projekt Pametnih vasi
Franc Bogovič na te težave že več let opozarja v sklopu projekta Pametnih vasi, prek katerega iščejo rešitve, da bo podeželje ostalo poseljeno. Gre za gradnjo osnovne infrastrukture, pokritost s širokopasovnimi povezavami, kar se je pokazalo ključno v času koronakrize, kratke verige v kmetijstvu, nove tehnologije in digitalizacija v kmetijstvu, energetski izzivi, vse s ciljem, kako ustvariti nova delovna mesta.

Projekt Pametnih srebrnih vasi
Na drugi strani gre za dvig kakovosti življenja na podeželju. V ta sklop sodi vprašanje dolgotrajne oskrbe. Projekt se imenuje Pametne srebrne vasi. Franc Bogovič ga spodbuja v Krškem, kjer je bil 13 let župan, sicer pa projekt izvaja še nekaj drugih občin v Sloveniji. »Koncept dolgotrajne oskrbe izhaja iz zelo kakovostne pomoči na domu, ki dopolnjuje oskrbo v domovih za ostarele. Cilj vseh ostalih ukrepov pa je, da bi bila pot v dom za ostarele čim bolj odložena, torej, da bi ljudje lahko čim dlje časa ostajali doma,« pravi Bogovič.

Pomoč na domu je ukrep, ki se izvaja že dobro desetletje. »Nadgradili smo ga s projektom Most. To je evropski projekt, kjer je bilo zadnji dve leti starostnikom omogočeno, da so jih na domu obiskovali tudi zdravstveni tehniki, fizioterapevti, kineziologi, delovni terapevt, ki so ljudi po poškodbah dobesedno postavljali na noge ali ko so oslabeli in jim omogočili življenje v domačem kraju,« je še pojasnil Bogovič in dodal, da v Krškem s projektom Mosta nadaljujejo kljub temu, da se je financiranje iz evropskih sredstev izteklo. V načrtu je pametna srebrna vas na Senovem, kjer bi  omogočili kakovostno bivanje za starostnike, ki bi imeli na enem mestu vse, kar rabijo v jeseni življenja. Hkrati bi vzpostavili center za usposabljanje svojcev za oskrbo na domu. Računajo, da bo del teh storitev pokrit iz evropskih sredstev in prek zakona o dolgotrajni oskrbi.

Marta Jerebič

VEČ ...|29. 1. 2021
Jesen življenja na podeželju - Franc Bogovič

Covidna kriza je pokazala, da so domovi za starejše zelo ranjljivi. Zato so zelo pomembni projekti, ki starostnikom omogočajo, da lahko čim dlje ostanejo v svojem domačem okolju. Evropski poslanec in podpresednik SLS Franc Bogovič je ob tem opozoril na staranje prebivalstva v Sloveniji in Evropi.

Demografske spremembe
Wilfried Martens Center za evropske študije je think tank Evropske ljudske stranke, v katerem so združeni različni inštituti iz celotne Evrope, med njimi tudi Inštitut dr. Antona Korošca. Ta je v sodelovanju z omenjenim centrom lani v Ankaranu pripravil okroglo mizo o demografskih spremembah v Sloveniji in Evropi. 
Zbornik
Prispevki udeležencev bodo kmalu izšli v tiskani obliki. Zbornik bodo javnosti predstavili 22. februarja 2021. Pri njegovem nastajanju so sodelovali Franc Bogovič, Boštjan Furlan, M.Sc. Monika Kirbiš Rojs, Anja Fortuna, Primož Jelševar, Sandra Pasarić, Marko Vidrih, Marjan Podobnik in prof. Dr Andrej Umek.

Franc Bogovič se je v prispevku lotil problema upadanja števila rojstev in staranja prebivalstva. V pogovoru za Radio Ognjišče je opozoril, da je rodnost v Evropi 1,6 otroka na žensko, kar je bistveno manj kot je potrebno za naravno obnovo generacij. Francija, Irska, Danska, Švedska imajo sicer nekoliko višjo rodnost, ostale mediteranske države - Grčija, Ciper, Italija, Španija in Malta – pa so države z najnižjo rodnostjo. Slovenija je nekje v evropskem povrečju. Bogovič je ob tem opozoril, da je Evropa že danes najstarejša celina, posledično se pojavlja pomanjkanje delovne sile, prihaja do migracij znotraj EU, zlasti iz manj razvitih območij v bolj razvite. Zaznati je tudi trend selitev iz podeželja v mesta. Tako nastaja vrsta težav na socialnem, zdravstvenem in pokojninskem področju, pojavlja se vprašanje urbanizma in podeželja.

Projekt Pametnih vasi
Franc Bogovič na te težave že več let opozarja v sklopu projekta Pametnih vasi, prek katerega iščejo rešitve, da bo podeželje ostalo poseljeno. Gre za gradnjo osnovne infrastrukture, pokritost s širokopasovnimi povezavami, kar se je pokazalo ključno v času koronakrize, kratke verige v kmetijstvu, nove tehnologije in digitalizacija v kmetijstvu, energetski izzivi, vse s ciljem, kako ustvariti nova delovna mesta.

Projekt Pametnih srebrnih vasi
Na drugi strani gre za dvig kakovosti življenja na podeželju. V ta sklop sodi vprašanje dolgotrajne oskrbe. Projekt se imenuje Pametne srebrne vasi. Franc Bogovič ga spodbuja v Krškem, kjer je bil 13 let župan, sicer pa projekt izvaja še nekaj drugih občin v Sloveniji. »Koncept dolgotrajne oskrbe izhaja iz zelo kakovostne pomoči na domu, ki dopolnjuje oskrbo v domovih za ostarele. Cilj vseh ostalih ukrepov pa je, da bi bila pot v dom za ostarele čim bolj odložena, torej, da bi ljudje lahko čim dlje časa ostajali doma,« pravi Bogovič.

Pomoč na domu je ukrep, ki se izvaja že dobro desetletje. »Nadgradili smo ga s projektom Most. To je evropski projekt, kjer je bilo zadnji dve leti starostnikom omogočeno, da so jih na domu obiskovali tudi zdravstveni tehniki, fizioterapevti, kineziologi, delovni terapevt, ki so ljudi po poškodbah dobesedno postavljali na noge ali ko so oslabeli in jim omogočili življenje v domačem kraju,« je še pojasnil Bogovič in dodal, da v Krškem s projektom Mosta nadaljujejo kljub temu, da se je financiranje iz evropskih sredstev izteklo. V načrtu je pametna srebrna vas na Senovem, kjer bi  omogočili kakovostno bivanje za starostnike, ki bi imeli na enem mestu vse, kar rabijo v jeseni življenja. Hkrati bi vzpostavili center za usposabljanje svojcev za oskrbo na domu. Računajo, da bo del teh storitev pokrit iz evropskih sredstev in prek zakona o dolgotrajni oskrbi.

Marta Jerebič

družbapogovorpolitikapodeželjepametne vasi

Informativni prispevki

VEČ ... |
Sestra Božena Kutnar o izkušnji jubileja 2025 v Sloveniji in Rimu

Jubilejno sveto leto 2025, ki ga je razglasil pokojni papež Frančišek in z velikim zanosom nadaljeval papež Leon XIV, se bo sklenilo 6. januarja, na praznik svetih treh kraljev. Po besedah sestre Božene Kutnar narodne delegatke za sveto leto v Sloveniji, je bilo to leto »kot bogato pogrnjena praznična miza«, iz katere je bil vsak povabljen, da zajame po svojih zmožnostih.

Sestra Božena Kutnar o izkušnji jubileja 2025 v Sloveniji in Rimu

Jubilejno sveto leto 2025, ki ga je razglasil pokojni papež Frančišek in z velikim zanosom nadaljeval papež Leon XIV, se bo sklenilo 6. januarja, na praznik svetih treh kraljev. Po besedah sestre Božene Kutnar narodne delegatke za sveto leto v Sloveniji, je bilo to leto »kot bogato pogrnjena praznična miza«, iz katere je bil vsak povabljen, da zajame po svojih zmožnostih.

infopogovorsveto letoduhovnost

Informativni prispevki

Sestra Božena Kutnar o izkušnji jubileja 2025 v Sloveniji in Rimu

Jubilejno sveto leto 2025, ki ga je razglasil pokojni papež Frančišek in z velikim zanosom nadaljeval papež Leon XIV, se bo sklenilo 6. januarja, na praznik svetih treh kraljev. Po besedah sestre Božene Kutnar narodne delegatke za sveto leto v Sloveniji, je bilo to leto »kot bogato pogrnjena praznična miza«, iz katere je bil vsak povabljen, da zajame po svojih zmožnostih.

VEČ ...|30. 12. 2025
Sestra Božena Kutnar o izkušnji jubileja 2025 v Sloveniji in Rimu

Jubilejno sveto leto 2025, ki ga je razglasil pokojni papež Frančišek in z velikim zanosom nadaljeval papež Leon XIV, se bo sklenilo 6. januarja, na praznik svetih treh kraljev. Po besedah sestre Božene Kutnar narodne delegatke za sveto leto v Sloveniji, je bilo to leto »kot bogato pogrnjena praznična miza«, iz katere je bil vsak povabljen, da zajame po svojih zmožnostih.

Radio Ognjišče

infopogovorsveto letoduhovnost

Informativni prispevki

VEČ ... |
Gregor Trebušak: Podjetniki potrebujejo predvidljivo okolje, ne novih ovir

Leto, ki se poslavlja, je bilo za slovenske podjetnike vse prej kot enostavno. Globalna negotovost, politični pretresi in domače regulativne ovire so marsikoga postavili pred resne izzive. A kljub temu številna slovenska podjetja dokazujejo, da znajo preživeti, rasti in ostati konkurenčna. O tem, kako leto ocenjujejo podjetniki, kaj jih žene naprej in zakaj so po njegovem mnenju podobni vrhunskim športnikom, smo se pogovarjali z Gregorjem Trebušakom iz Kluba slovenskih podjetnikov, ki slovensko podjetniško sceno pozna od blizu. Pred prazniki nam je povedal tudi, koliko je v podjetništvu prostora tudi za duhovnost. Pred mikrofon ga je povabil Rok Mihevc.

Gregor Trebušak: Podjetniki potrebujejo predvidljivo okolje, ne novih ovir

Leto, ki se poslavlja, je bilo za slovenske podjetnike vse prej kot enostavno. Globalna negotovost, politični pretresi in domače regulativne ovire so marsikoga postavili pred resne izzive. A kljub temu številna slovenska podjetja dokazujejo, da znajo preživeti, rasti in ostati konkurenčna. O tem, kako leto ocenjujejo podjetniki, kaj jih žene naprej in zakaj so po njegovem mnenju podobni vrhunskim športnikom, smo se pogovarjali z Gregorjem Trebušakom iz Kluba slovenskih podjetnikov, ki slovensko podjetniško sceno pozna od blizu. Pred prazniki nam je povedal tudi, koliko je v podjetništvu prostora tudi za duhovnost. Pred mikrofon ga je povabil Rok Mihevc.

info

Informativni prispevki

Gregor Trebušak: Podjetniki potrebujejo predvidljivo okolje, ne novih ovir

Leto, ki se poslavlja, je bilo za slovenske podjetnike vse prej kot enostavno. Globalna negotovost, politični pretresi in domače regulativne ovire so marsikoga postavili pred resne izzive. A kljub temu številna slovenska podjetja dokazujejo, da znajo preživeti, rasti in ostati konkurenčna. O tem, kako leto ocenjujejo podjetniki, kaj jih žene naprej in zakaj so po njegovem mnenju podobni vrhunskim športnikom, smo se pogovarjali z Gregorjem Trebušakom iz Kluba slovenskih podjetnikov, ki slovensko podjetniško sceno pozna od blizu. Pred prazniki nam je povedal tudi, koliko je v podjetništvu prostora tudi za duhovnost. Pred mikrofon ga je povabil Rok Mihevc.

VEČ ...|22. 12. 2025
Gregor Trebušak: Podjetniki potrebujejo predvidljivo okolje, ne novih ovir

Leto, ki se poslavlja, je bilo za slovenske podjetnike vse prej kot enostavno. Globalna negotovost, politični pretresi in domače regulativne ovire so marsikoga postavili pred resne izzive. A kljub temu številna slovenska podjetja dokazujejo, da znajo preživeti, rasti in ostati konkurenčna. O tem, kako leto ocenjujejo podjetniki, kaj jih žene naprej in zakaj so po njegovem mnenju podobni vrhunskim športnikom, smo se pogovarjali z Gregorjem Trebušakom iz Kluba slovenskih podjetnikov, ki slovensko podjetniško sceno pozna od blizu. Pred prazniki nam je povedal tudi, koliko je v podjetništvu prostora tudi za duhovnost. Pred mikrofon ga je povabil Rok Mihevc.

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ... |
Martin Nahtigal: Janković kot opozorilo sistema, ne kot dokaz prebujenja pravne države

Razkritja o nepremičninskih poslih v Ljubljani in okrepljena pozornost medijev ter organov pregona do ljubljanskega župana Zorana Jankovića v zadnjih dneh ustvarjajo vtis, da se je v Sloveniji končno »zbudila stroka« in da pravna država brez zadržkov posega tudi po najmočnejših. A urednik Slovenskega časa Martin Nahtigal opozarja, da gre pri takšnih interpretacijah bolj za iluzijo kot za resničen preobrat.

Martin Nahtigal: Janković kot opozorilo sistema, ne kot dokaz prebujenja pravne države

Razkritja o nepremičninskih poslih v Ljubljani in okrepljena pozornost medijev ter organov pregona do ljubljanskega župana Zorana Jankovića v zadnjih dneh ustvarjajo vtis, da se je v Sloveniji končno »zbudila stroka« in da pravna država brez zadržkov posega tudi po najmočnejših. A urednik Slovenskega časa Martin Nahtigal opozarja, da gre pri takšnih interpretacijah bolj za iluzijo kot za resničen preobrat.

infopolitikajavnkovićkomentar

Informativni prispevki

Martin Nahtigal: Janković kot opozorilo sistema, ne kot dokaz prebujenja pravne države

Razkritja o nepremičninskih poslih v Ljubljani in okrepljena pozornost medijev ter organov pregona do ljubljanskega župana Zorana Jankovića v zadnjih dneh ustvarjajo vtis, da se je v Sloveniji končno »zbudila stroka« in da pravna država brez zadržkov posega tudi po najmočnejših. A urednik Slovenskega časa Martin Nahtigal opozarja, da gre pri takšnih interpretacijah bolj za iluzijo kot za resničen preobrat.

VEČ ...|16. 12. 2025
Martin Nahtigal: Janković kot opozorilo sistema, ne kot dokaz prebujenja pravne države

Razkritja o nepremičninskih poslih v Ljubljani in okrepljena pozornost medijev ter organov pregona do ljubljanskega župana Zorana Jankovića v zadnjih dneh ustvarjajo vtis, da se je v Sloveniji končno »zbudila stroka« in da pravna država brez zadržkov posega tudi po najmočnejših. A urednik Slovenskega časa Martin Nahtigal opozarja, da gre pri takšnih interpretacijah bolj za iluzijo kot za resničen preobrat.

Radio Ognjišče

infopolitikajavnkovićkomentar

Informativni prispevki

VEČ ... |
Zgodovinar dr. Stane Granda o odstranitvi glave Titovemu spomeniku v Velenju

V Velenju so pohiteli s sanacijo spomenika jugoslovanskemu diktatorju Josipu Brozu Titu na osrednjem trgu, ki 35 let po odločitvi za samostojno in neodvisno Slovenijo še vedno nosi njegovo ime. V začetku letošnjega decembra je kip ostal brez glave. Policija je izsledila storilca, grozi mu večletna zaporna kazen. Šlo naj bi namreč za poškodovanje ali uničenje kulturne in zgodovinske dediščine, kar je kaznivo dejanje. A pravzaprav je sprožilo vprašanja, na katera bo prej ali slej treba odgovoriti. Pred mikrofon smo povabili zgodovinarja in publicista profesorja dr. Staneta Grando.

Zgodovinar dr. Stane Granda o odstranitvi glave Titovemu spomeniku v Velenju

V Velenju so pohiteli s sanacijo spomenika jugoslovanskemu diktatorju Josipu Brozu Titu na osrednjem trgu, ki 35 let po odločitvi za samostojno in neodvisno Slovenijo še vedno nosi njegovo ime. V začetku letošnjega decembra je kip ostal brez glave. Policija je izsledila storilca, grozi mu večletna zaporna kazen. Šlo naj bi namreč za poškodovanje ali uničenje kulturne in zgodovinske dediščine, kar je kaznivo dejanje. A pravzaprav je sprožilo vprašanja, na katera bo prej ali slej treba odgovoriti. Pred mikrofon smo povabili zgodovinarja in publicista profesorja dr. Staneta Grando.

infopogovornotranja politikadružbapolpretekla zgodovina

Informativni prispevki

Zgodovinar dr. Stane Granda o odstranitvi glave Titovemu spomeniku v Velenju

V Velenju so pohiteli s sanacijo spomenika jugoslovanskemu diktatorju Josipu Brozu Titu na osrednjem trgu, ki 35 let po odločitvi za samostojno in neodvisno Slovenijo še vedno nosi njegovo ime. V začetku letošnjega decembra je kip ostal brez glave. Policija je izsledila storilca, grozi mu večletna zaporna kazen. Šlo naj bi namreč za poškodovanje ali uničenje kulturne in zgodovinske dediščine, kar je kaznivo dejanje. A pravzaprav je sprožilo vprašanja, na katera bo prej ali slej treba odgovoriti. Pred mikrofon smo povabili zgodovinarja in publicista profesorja dr. Staneta Grando.

VEČ ...|16. 12. 2025
Zgodovinar dr. Stane Granda o odstranitvi glave Titovemu spomeniku v Velenju

V Velenju so pohiteli s sanacijo spomenika jugoslovanskemu diktatorju Josipu Brozu Titu na osrednjem trgu, ki 35 let po odločitvi za samostojno in neodvisno Slovenijo še vedno nosi njegovo ime. V začetku letošnjega decembra je kip ostal brez glave. Policija je izsledila storilca, grozi mu večletna zaporna kazen. Šlo naj bi namreč za poškodovanje ali uničenje kulturne in zgodovinske dediščine, kar je kaznivo dejanje. A pravzaprav je sprožilo vprašanja, na katera bo prej ali slej treba odgovoriti. Pred mikrofon smo povabili zgodovinarja in publicista profesorja dr. Staneta Grando.

Helena Križnik

infopogovornotranja politikadružbapolpretekla zgodovina

Informativni prispevki

VEČ ... |
Trg dela in pomanjkanje delavcev

Razmere na slovenskem trgu dela so letos ostale ugodne, brezposelnost se je zniževala, ob tem pa so se nadaljevale težave s pomanjkanjem kadrov. Podobna gibanja je pričakovati v naslednjem letu. Kakšne so potrebe, po katerih poklicih, kaj pomenijo spremembe zakona za občasno delo upokojencev, zakaj ne moremo več brez tujih delavcev in kateri izzivi so pri zaposlovanju mladih danes? Naš sogovornik je Uroš Kopavnik, vodja območne službe Kranj na Zavodu RS za zaposlovanje.

Trg dela in pomanjkanje delavcev

Razmere na slovenskem trgu dela so letos ostale ugodne, brezposelnost se je zniževala, ob tem pa so se nadaljevale težave s pomanjkanjem kadrov. Podobna gibanja je pričakovati v naslednjem letu. Kakšne so potrebe, po katerih poklicih, kaj pomenijo spremembe zakona za občasno delo upokojencev, zakaj ne moremo več brez tujih delavcev in kateri izzivi so pri zaposlovanju mladih danes? Naš sogovornik je Uroš Kopavnik, vodja območne službe Kranj na Zavodu RS za zaposlovanje.

infoinfopogovormladi

Informativni prispevki

Trg dela in pomanjkanje delavcev

Razmere na slovenskem trgu dela so letos ostale ugodne, brezposelnost se je zniževala, ob tem pa so se nadaljevale težave s pomanjkanjem kadrov. Podobna gibanja je pričakovati v naslednjem letu. Kakšne so potrebe, po katerih poklicih, kaj pomenijo spremembe zakona za občasno delo upokojencev, zakaj ne moremo več brez tujih delavcev in kateri izzivi so pri zaposlovanju mladih danes? Naš sogovornik je Uroš Kopavnik, vodja območne službe Kranj na Zavodu RS za zaposlovanje.

VEČ ...|15. 12. 2025
Trg dela in pomanjkanje delavcev

Razmere na slovenskem trgu dela so letos ostale ugodne, brezposelnost se je zniževala, ob tem pa so se nadaljevale težave s pomanjkanjem kadrov. Podobna gibanja je pričakovati v naslednjem letu. Kakšne so potrebe, po katerih poklicih, kaj pomenijo spremembe zakona za občasno delo upokojencev, zakaj ne moremo več brez tujih delavcev in kateri izzivi so pri zaposlovanju mladih danes? Naš sogovornik je Uroš Kopavnik, vodja območne službe Kranj na Zavodu RS za zaposlovanje.

Petra Stopar

infoinfopogovormladi

Informativni prispevki

VEČ ... |
Direktorica Marija Petre velike projekte tudi sama osebno »požegna«

Podjetje Petre šotori in hale d.o.o. praznuje 35 let uspešnega delovanja. Na sedežu podjetja na Vranskem so odprli vrata in predstavili razvoj podjetja, tehnološke novosti, največje dosežke preteklih let in načrte za prihodnost. Družinsko podjetje je zraslo iz ključavničarske obrti Jožeta Petreta in ideje njegove žene Marije Petre, slednjo smo povabili pred mikrofon.

Direktorica Marija Petre velike projekte tudi sama osebno »požegna«

Podjetje Petre šotori in hale d.o.o. praznuje 35 let uspešnega delovanja. Na sedežu podjetja na Vranskem so odprli vrata in predstavili razvoj podjetja, tehnološke novosti, največje dosežke preteklih let in načrte za prihodnost. Družinsko podjetje je zraslo iz ključavničarske obrti Jožeta Petreta in ideje njegove žene Marije Petre, slednjo smo povabili pred mikrofon.

info

Informativni prispevki

Direktorica Marija Petre velike projekte tudi sama osebno »požegna«

Podjetje Petre šotori in hale d.o.o. praznuje 35 let uspešnega delovanja. Na sedežu podjetja na Vranskem so odprli vrata in predstavili razvoj podjetja, tehnološke novosti, največje dosežke preteklih let in načrte za prihodnost. Družinsko podjetje je zraslo iz ključavničarske obrti Jožeta Petreta in ideje njegove žene Marije Petre, slednjo smo povabili pred mikrofon.

VEČ ...|15. 12. 2025
Direktorica Marija Petre velike projekte tudi sama osebno »požegna«

Podjetje Petre šotori in hale d.o.o. praznuje 35 let uspešnega delovanja. Na sedežu podjetja na Vranskem so odprli vrata in predstavili razvoj podjetja, tehnološke novosti, največje dosežke preteklih let in načrte za prihodnost. Družinsko podjetje je zraslo iz ključavničarske obrti Jožeta Petreta in ideje njegove žene Marije Petre, slednjo smo povabili pred mikrofon.

Rok Mihevc

info

Informativni prispevki

VEČ ... |
Trg dela in pomanjkanje delavcev

Razmere na slovenskem trgu dela so letos ostale ugodne, brezposelnost se je zniževala, ob tem pa so se nadaljevale težave s pomanjkanjem kadrov. Podobna gibanja je pričakovati v naslednjem letu. Kakšne so potrebe delodajalcev, po katerih poklicih je največje povpraševanje, kaj pomenijo spremembe na področju dela upokojencev, zakaj ne moremo več brez tujih delavcev in kako je z zaposlovanjem mladih? Naš sogovornik je bil Uroš Kopavnik, vodja območne službe Kranj na Zavodu RS za zaposlovanje.

Trg dela in pomanjkanje delavcev

Razmere na slovenskem trgu dela so letos ostale ugodne, brezposelnost se je zniževala, ob tem pa so se nadaljevale težave s pomanjkanjem kadrov. Podobna gibanja je pričakovati v naslednjem letu. Kakšne so potrebe delodajalcev, po katerih poklicih je največje povpraševanje, kaj pomenijo spremembe na področju dela upokojencev, zakaj ne moremo več brez tujih delavcev in kako je z zaposlovanjem mladih? Naš sogovornik je bil Uroš Kopavnik, vodja območne službe Kranj na Zavodu RS za zaposlovanje.

infoinfopogovor

Informativni prispevki

Trg dela in pomanjkanje delavcev

Razmere na slovenskem trgu dela so letos ostale ugodne, brezposelnost se je zniževala, ob tem pa so se nadaljevale težave s pomanjkanjem kadrov. Podobna gibanja je pričakovati v naslednjem letu. Kakšne so potrebe delodajalcev, po katerih poklicih je največje povpraševanje, kaj pomenijo spremembe na področju dela upokojencev, zakaj ne moremo več brez tujih delavcev in kako je z zaposlovanjem mladih? Naš sogovornik je bil Uroš Kopavnik, vodja območne službe Kranj na Zavodu RS za zaposlovanje.

VEČ ...|15. 12. 2025
Trg dela in pomanjkanje delavcev

Razmere na slovenskem trgu dela so letos ostale ugodne, brezposelnost se je zniževala, ob tem pa so se nadaljevale težave s pomanjkanjem kadrov. Podobna gibanja je pričakovati v naslednjem letu. Kakšne so potrebe delodajalcev, po katerih poklicih je največje povpraševanje, kaj pomenijo spremembe na področju dela upokojencev, zakaj ne moremo več brez tujih delavcev in kako je z zaposlovanjem mladih? Naš sogovornik je bil Uroš Kopavnik, vodja območne službe Kranj na Zavodu RS za zaposlovanje.

Radio Ognjišče

infoinfopogovor

Informativni prispevki

VEČ ... |
Dr. Sebastjan Valentan o varovanju človekovih pravic

Ob nedavnem svetovnem dnevu človekovih pravic so Združeni narodi opozorili, da so človekove pravice temelj skupnega vsakdana. Pri nas je ta dan minil v zavedanju, da smo že več mesecev po izteku mandata prejšnjega varuha človekovih pravic, še vedno brez njegovega naslednika. O izzivih pri varovanju človekovih pravic je za naš radio spregovoril cerkveni pravnik in predavatelj, dr. Sebastijan Valentan.

Dr. Sebastjan Valentan o varovanju človekovih pravic

Ob nedavnem svetovnem dnevu človekovih pravic so Združeni narodi opozorili, da so človekove pravice temelj skupnega vsakdana. Pri nas je ta dan minil v zavedanju, da smo že več mesecev po izteku mandata prejšnjega varuha človekovih pravic, še vedno brez njegovega naslednika. O izzivih pri varovanju človekovih pravic je za naš radio spregovoril cerkveni pravnik in predavatelj, dr. Sebastijan Valentan.

info

Informativni prispevki

Dr. Sebastjan Valentan o varovanju človekovih pravic

Ob nedavnem svetovnem dnevu človekovih pravic so Združeni narodi opozorili, da so človekove pravice temelj skupnega vsakdana. Pri nas je ta dan minil v zavedanju, da smo že več mesecev po izteku mandata prejšnjega varuha človekovih pravic, še vedno brez njegovega naslednika. O izzivih pri varovanju človekovih pravic je za naš radio spregovoril cerkveni pravnik in predavatelj, dr. Sebastijan Valentan.

VEČ ...|11. 12. 2025
Dr. Sebastjan Valentan o varovanju človekovih pravic

Ob nedavnem svetovnem dnevu človekovih pravic so Združeni narodi opozorili, da so človekove pravice temelj skupnega vsakdana. Pri nas je ta dan minil v zavedanju, da smo že več mesecev po izteku mandata prejšnjega varuha človekovih pravic, še vedno brez njegovega naslednika. O izzivih pri varovanju človekovih pravic je za naš radio spregovoril cerkveni pravnik in predavatelj, dr. Sebastijan Valentan.

Radio Ognjišče

info

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ... |
Roj kresničk - potovanje v otroško dobo vesolja

Zaposlili smo časovni stroj in odpotovali v otroško dobo našega vesolja, ko je bilo to staro komaj 600 milijonov let. Gostja  Zanimivosti nočnega neba je bila astrofizičarka Maruša Bradač, ki je s slovenskimi kolegi v mednarodni ekipi znanstvenikov odkrila Roj kresničk. Gre za izjemno oddaljeno galaksijo, v kateri so astronomi našli najbolj oddaljene potrjene zvezdne kopice doslej. Prisluhnite zanimivemu pogovoru o odmevnosti odkritja, o tem, kaj je gravitacijsko lečenje in kam je usmerjano nadaljnje raziskovanje s teleskopom James Webb.

Roj kresničk - potovanje v otroško dobo vesolja

Zaposlili smo časovni stroj in odpotovali v otroško dobo našega vesolja, ko je bilo to staro komaj 600 milijonov let. Gostja  Zanimivosti nočnega neba je bila astrofizičarka Maruša Bradač, ki je s slovenskimi kolegi v mednarodni ekipi znanstvenikov odkrila Roj kresničk. Gre za izjemno oddaljeno galaksijo, v kateri so astronomi našli najbolj oddaljene potrjene zvezdne kopice doslej. Prisluhnite zanimivemu pogovoru o odmevnosti odkritja, o tem, kaj je gravitacijsko lečenje in kam je usmerjano nadaljnje raziskovanje s teleskopom James Webb.

Blaž Lesnik

astronomijavesoljeJames Webbslovenska znanostprapolgravitacijaprostor-čas

Naš gost

VEČ ... |
p. Ivan Herceg

Pred praznikom Gospodovega razglašenja smo se pogovarjali s srebrnomašnikom, jezuitom p. Ivanom Hercegom, ki je že 15 let odgovorni urednik slovenskega programa Radia Vatikan - Vatican News.

p. Ivan Herceg

Pred praznikom Gospodovega razglašenja smo se pogovarjali s srebrnomašnikom, jezuitom p. Ivanom Hercegom, ki je že 15 let odgovorni urednik slovenskega programa Radia Vatikan - Vatican News.

Robert Božič

spominživljenje

Moja zgodba

VEČ ... |
Marija Gasser: Selška dolina - zadnji dom Filipa Terčelja

V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali pogovor ob knjigi Selška dolina – zadnji dom Filipa Terčelja – avtorice Marije Gasser. Prav v teh dneh mineva 80 let od njegove nasilne smrti, ki je tudi po toliko letih še vedno zavita v skrivnost. Avtorica je upokojene učiteljice iz Železnikov, sicer raziskovalke povojnega dogajanja v vaseh pod Ratitovcem in v Davči.

Marija Gasser: Selška dolina - zadnji dom Filipa Terčelja

V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali pogovor ob knjigi Selška dolina – zadnji dom Filipa Terčelja – avtorice Marije Gasser. Prav v teh dneh mineva 80 let od njegove nasilne smrti, ki je tudi po toliko letih še vedno zavita v skrivnost. Avtorica je upokojene učiteljice iz Železnikov, sicer raziskovalke povojnega dogajanja v vaseh pod Ratitovcem in v Davči.

Jože Bartolj

spominpolitikaFilip TerčeljMarija GasserSelška dolina zadnji dom Filipa Terčelja

Komentar tedna

VEČ ... |
Medijska pristranskost: Od evtanazije do totalitarne dediščine

Že pred referendumom o asistiranem samomoru sem postal pozoren na prispevke o tej tematiki. Njihov skupni imenovalec je bil nekako takšen: človek se zaradi težke bolezni, ki ji ne vidi konca, odloči za evtanazijo. Grda slovenska država mu tega ne omogoča. Zato si ta skromni in dobronamerni človek omisli evtanazijo na primer v Švici. Lepo se poslovi od svojcev. Ti še lepše od njega. Pogumno in dostojanstveno gre umret v tujino. Ampak ta grda slovenska država in še grši ljudje mu česa takega ne pustijo pri nas. Seveda ne boste zasledili prispevka, ki bi opisal drugo plat, ki bi samo nakazal na probleme evtanazije. Pa bi to nacionalna televizija že po svojem poslanstvu, kaj šele v zvestobi profesionalnim kriterijem, morala stalno delati.

Medijska pristranskost: Od evtanazije do totalitarne dediščine

Že pred referendumom o asistiranem samomoru sem postal pozoren na prispevke o tej tematiki. Njihov skupni imenovalec je bil nekako takšen: človek se zaradi težke bolezni, ki ji ne vidi konca, odloči za evtanazijo. Grda slovenska država mu tega ne omogoča. Zato si ta skromni in dobronamerni človek omisli evtanazijo na primer v Švici. Lepo se poslovi od svojcev. Ti še lepše od njega. Pogumno in dostojanstveno gre umret v tujino. Ampak ta grda slovenska država in še grši ljudje mu česa takega ne pustijo pri nas. Seveda ne boste zasledili prispevka, ki bi opisal drugo plat, ki bi samo nakazal na probleme evtanazije. Pa bi to nacionalna televizija že po svojem poslanstvu, kaj šele v zvestobi profesionalnim kriterijem, morala stalno delati.

mag. Božo Rustja

komentar

Naš pogled

VEČ ... |
Doma in na toplem

Na zaključku teh misli in refleksij izražam željo, da vsi najdemo ravnotežje in se osredotočimo na tisto, kar nas polni z gotovostjo in objemom življenja. Na tem prehodu med starim in novim letom vam želim, da bi se uspešno spopadli z izzivi in preizkušnjami ter ohranili svoj notranji mir in usmerjenost. Z radostjo v novo leto sprejmem vse izkušnje, ki jih prinaša, in hvaležnost, ki jo nosim za minulo leto.

Doma in na toplem

Na zaključku teh misli in refleksij izražam željo, da vsi najdemo ravnotežje in se osredotočimo na tisto, kar nas polni z gotovostjo in objemom življenja. Na tem prehodu med starim in novim letom vam želim, da bi se uspešno spopadli z izzivi in preizkušnjami ter ohranili svoj notranji mir in usmerjenost. Z radostjo v novo leto sprejmem vse izkušnje, ki jih prinaša, in hvaležnost, ki jo nosim za minulo leto.

Nataša Ličen

komentar

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
Stopinje kralja Venčeslava

Dan po božiču, na god sv. Štefana, se kralju Venčeslavu utrne zanimiva, plemenita ideja. Mu bo uspelo potovati skozi snežni metež in presenetiti ubogega kmeta? Prisluhnite!

Stopinje kralja Venčeslava

Dan po božiču, na god sv. Štefana, se kralju Venčeslavu utrne zanimiva, plemenita ideja. Mu bo uspelo potovati skozi snežni metež in presenetiti ubogega kmeta? Prisluhnite!

Nika Mandelj

otrocizgodbe za otrokepravljiceadventni koledar 2025

Adventna spodbuda

VEČ ... |
Kristus, naše upanje, je rojen

Še zadnjič smo odprli Adventni koledar Misijonskega središča Slovenje. Za božični dan je bila v njem zgodba, ki jo je napisalo dekle iz Albanije, poslala pa misijonarka s. Vida Gerkman.

Kristus, naše upanje, je rojen

Še zadnjič smo odprli Adventni koledar Misijonskega središča Slovenje. Za božični dan je bila v njem zgodba, ki jo je napisalo dekle iz Albanije, poslala pa misijonarka s. Vida Gerkman.

Radio Ognjišče

duhovnostZgodbe upanjaAdventni koledar Misijonskega središča Slovenije

Moja zgodba

VEČ ... |
Marija Gasser: Selška dolina - zadnji dom Filipa Terčelja

V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali pogovor ob knjigi Selška dolina – zadnji dom Filipa Terčelja – avtorice Marije Gasser. Prav v teh dneh mineva 80 let od njegove nasilne smrti, ki je tudi po toliko letih še vedno zavita v skrivnost. Avtorica je upokojene učiteljice iz Železnikov, sicer raziskovalke povojnega dogajanja v vaseh pod Ratitovcem in v Davči.

Marija Gasser: Selška dolina - zadnji dom Filipa Terčelja

V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali pogovor ob knjigi Selška dolina – zadnji dom Filipa Terčelja – avtorice Marije Gasser. Prav v teh dneh mineva 80 let od njegove nasilne smrti, ki je tudi po toliko letih še vedno zavita v skrivnost. Avtorica je upokojene učiteljice iz Železnikov, sicer raziskovalke povojnega dogajanja v vaseh pod Ratitovcem in v Davči.

Jože Bartolj

spominpolitikaFilip TerčeljMarija GasserSelška dolina zadnji dom Filipa Terčelja

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 4. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 4. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Nedeljski klepet

VEČ ... |
Življenje brez obžalovanj

Letošnji cikel Nedeljskih klepetov začenjamo s pogovorom s Tatjano Fink, dolgoletno delavko na Hospic področju, s katero bomo govorili o življenju. Na začetku novega koledarskega leta, ko marsikdo zariše novo pot ali začrta neke nove smernice, boste slišali, kako živeti karseda polno in izpolnjeno, s čim manj obžalovanj. O pomembnih življenjskih spoznanjih, ki so jih z našo gostjo delili umirajoči, pa boste izvedeli tudi, kako življenje ugledati v drugačni luči in kako nenazadnje tudi umerjati skrbi.

Življenje brez obžalovanj

Letošnji cikel Nedeljskih klepetov začenjamo s pogovorom s Tatjano Fink, dolgoletno delavko na Hospic področju, s katero bomo govorili o življenju. Na začetku novega koledarskega leta, ko marsikdo zariše novo pot ali začrta neke nove smernice, boste slišali, kako živeti karseda polno in izpolnjeno, s čim manj obžalovanj. O pomembnih življenjskih spoznanjih, ki so jih z našo gostjo delili umirajoči, pa boste izvedeli tudi, kako življenje ugledati v drugačni luči in kako nenazadnje tudi umerjati skrbi.

Damijana Medved

pogovordružba

Pojdite in učite

VEČ ... |
s. Hermina Nemšak

Smo v času, ko trikraljevski koledniki nosijo blagoslov in, v imenu otrok iz misijonov, prosijo za darove. V naši misijonski rubriki smojim namenili prijazen pozdrav, nato pa gostili s. Hermino Némšak, ki je petnajst let preživela v Afriki. Slonokoščena obala ostaja v njenem srcu, misijonski poklic prav tako. 

s. Hermina Nemšak

Smo v času, ko trikraljevski koledniki nosijo blagoslov in, v imenu otrok iz misijonov, prosijo za darove. V naši misijonski rubriki smojim namenili prijazen pozdrav, nato pa gostili s. Hermino Némšak, ki je petnajst let preživela v Afriki. Slonokoščena obala ostaja v njenem srcu, misijonski poklic prav tako. 

Jure Sešek

duhovnostmisijonslonokoščena obalas. hermina nemšak