Covidna kriza je pokazala, da so domovi za starejše zelo ranjljivi. Zato so zelo pomembni projekti, ki starostnikom omogočajo, da lahko čim dlje ostanejo v svojem domačem okolju. Evropski poslanec in podpresednik SLS Franc Bogovič je ob tem opozoril na staranje prebivalstva v Sloveniji in Evropi.
Demografske spremembe
Wilfried Martens Center za evropske študije je think tank Evropske ljudske stranke, v katerem so združeni različni inštituti iz celotne Evrope, med njimi tudi Inštitut dr. Antona Korošca. Ta je v sodelovanju z omenjenim centrom lani v Ankaranu pripravil okroglo mizo o demografskih spremembah v Sloveniji in Evropi.
Zbornik
Prispevki udeležencev bodo kmalu izšli v tiskani obliki. Zbornik bodo javnosti predstavili 22. februarja 2021. Pri njegovem nastajanju so sodelovali Franc Bogovič, Boštjan Furlan, M.Sc. Monika Kirbiš Rojs, Anja Fortuna, Primož Jelševar, Sandra Pasarić, Marko Vidrih, Marjan Podobnik in prof. Dr Andrej Umek.
Franc Bogovič se je v prispevku lotil problema upadanja števila rojstev in staranja prebivalstva. V pogovoru za Radio Ognjišče je opozoril, da je rodnost v Evropi 1,6 otroka na žensko, kar je bistveno manj kot je potrebno za naravno obnovo generacij. Francija, Irska, Danska, Švedska imajo sicer nekoliko višjo rodnost, ostale mediteranske države - Grčija, Ciper, Italija, Španija in Malta – pa so države z najnižjo rodnostjo. Slovenija je nekje v evropskem povrečju. Bogovič je ob tem opozoril, da je Evropa že danes najstarejša celina, posledično se pojavlja pomanjkanje delovne sile, prihaja do migracij znotraj EU, zlasti iz manj razvitih območij v bolj razvite. Zaznati je tudi trend selitev iz podeželja v mesta. Tako nastaja vrsta težav na socialnem, zdravstvenem in pokojninskem področju, pojavlja se vprašanje urbanizma in podeželja.
Projekt Pametnih vasi
Franc Bogovič na te težave že več let opozarja v sklopu projekta Pametnih vasi, prek katerega iščejo rešitve, da bo podeželje ostalo poseljeno. Gre za gradnjo osnovne infrastrukture, pokritost s širokopasovnimi povezavami, kar se je pokazalo ključno v času koronakrize, kratke verige v kmetijstvu, nove tehnologije in digitalizacija v kmetijstvu, energetski izzivi, vse s ciljem, kako ustvariti nova delovna mesta.
Projekt Pametnih srebrnih vasi
Na drugi strani gre za dvig kakovosti življenja na podeželju. V ta sklop sodi vprašanje dolgotrajne oskrbe. Projekt se imenuje Pametne srebrne vasi. Franc Bogovič ga spodbuja v Krškem, kjer je bil 13 let župan, sicer pa projekt izvaja še nekaj drugih občin v Sloveniji. »Koncept dolgotrajne oskrbe izhaja iz zelo kakovostne pomoči na domu, ki dopolnjuje oskrbo v domovih za ostarele. Cilj vseh ostalih ukrepov pa je, da bi bila pot v dom za ostarele čim bolj odložena, torej, da bi ljudje lahko čim dlje časa ostajali doma,« pravi Bogovič.
Pomoč na domu je ukrep, ki se izvaja že dobro desetletje. »Nadgradili smo ga s projektom Most. To je evropski projekt, kjer je bilo zadnji dve leti starostnikom omogočeno, da so jih na domu obiskovali tudi zdravstveni tehniki, fizioterapevti, kineziologi, delovni terapevt, ki so ljudi po poškodbah dobesedno postavljali na noge ali ko so oslabeli in jim omogočili življenje v domačem kraju,« je še pojasnil Bogovič in dodal, da v Krškem s projektom Mosta nadaljujejo kljub temu, da se je financiranje iz evropskih sredstev izteklo. V načrtu je pametna srebrna vas na Senovem, kjer bi omogočili kakovostno bivanje za starostnike, ki bi imeli na enem mestu vse, kar rabijo v jeseni življenja. Hkrati bi vzpostavili center za usposabljanje svojcev za oskrbo na domu. Računajo, da bo del teh storitev pokrit iz evropskih sredstev in prek zakona o dolgotrajni oskrbi.
Covidna kriza je pokazala, da so domovi za starejše zelo ranjljivi. Zato so zelo pomembni projekti, ki starostnikom omogočajo, da lahko čim dlje ostanejo v svojem domačem okolju. Evropski poslanec in podpresednik SLS Franc Bogovič je ob tem opozoril na staranje prebivalstva v Sloveniji in Evropi.
Demografske spremembe
Wilfried Martens Center za evropske študije je think tank Evropske ljudske stranke, v katerem so združeni različni inštituti iz celotne Evrope, med njimi tudi Inštitut dr. Antona Korošca. Ta je v sodelovanju z omenjenim centrom lani v Ankaranu pripravil okroglo mizo o demografskih spremembah v Sloveniji in Evropi.
Zbornik
Prispevki udeležencev bodo kmalu izšli v tiskani obliki. Zbornik bodo javnosti predstavili 22. februarja 2021. Pri njegovem nastajanju so sodelovali Franc Bogovič, Boštjan Furlan, M.Sc. Monika Kirbiš Rojs, Anja Fortuna, Primož Jelševar, Sandra Pasarić, Marko Vidrih, Marjan Podobnik in prof. Dr Andrej Umek.
Franc Bogovič se je v prispevku lotil problema upadanja števila rojstev in staranja prebivalstva. V pogovoru za Radio Ognjišče je opozoril, da je rodnost v Evropi 1,6 otroka na žensko, kar je bistveno manj kot je potrebno za naravno obnovo generacij. Francija, Irska, Danska, Švedska imajo sicer nekoliko višjo rodnost, ostale mediteranske države - Grčija, Ciper, Italija, Španija in Malta – pa so države z najnižjo rodnostjo. Slovenija je nekje v evropskem povrečju. Bogovič je ob tem opozoril, da je Evropa že danes najstarejša celina, posledično se pojavlja pomanjkanje delovne sile, prihaja do migracij znotraj EU, zlasti iz manj razvitih območij v bolj razvite. Zaznati je tudi trend selitev iz podeželja v mesta. Tako nastaja vrsta težav na socialnem, zdravstvenem in pokojninskem področju, pojavlja se vprašanje urbanizma in podeželja.
Projekt Pametnih vasi
Franc Bogovič na te težave že več let opozarja v sklopu projekta Pametnih vasi, prek katerega iščejo rešitve, da bo podeželje ostalo poseljeno. Gre za gradnjo osnovne infrastrukture, pokritost s širokopasovnimi povezavami, kar se je pokazalo ključno v času koronakrize, kratke verige v kmetijstvu, nove tehnologije in digitalizacija v kmetijstvu, energetski izzivi, vse s ciljem, kako ustvariti nova delovna mesta.
Projekt Pametnih srebrnih vasi
Na drugi strani gre za dvig kakovosti življenja na podeželju. V ta sklop sodi vprašanje dolgotrajne oskrbe. Projekt se imenuje Pametne srebrne vasi. Franc Bogovič ga spodbuja v Krškem, kjer je bil 13 let župan, sicer pa projekt izvaja še nekaj drugih občin v Sloveniji. »Koncept dolgotrajne oskrbe izhaja iz zelo kakovostne pomoči na domu, ki dopolnjuje oskrbo v domovih za ostarele. Cilj vseh ostalih ukrepov pa je, da bi bila pot v dom za ostarele čim bolj odložena, torej, da bi ljudje lahko čim dlje časa ostajali doma,« pravi Bogovič.
Pomoč na domu je ukrep, ki se izvaja že dobro desetletje. »Nadgradili smo ga s projektom Most. To je evropski projekt, kjer je bilo zadnji dve leti starostnikom omogočeno, da so jih na domu obiskovali tudi zdravstveni tehniki, fizioterapevti, kineziologi, delovni terapevt, ki so ljudi po poškodbah dobesedno postavljali na noge ali ko so oslabeli in jim omogočili življenje v domačem kraju,« je še pojasnil Bogovič in dodal, da v Krškem s projektom Mosta nadaljujejo kljub temu, da se je financiranje iz evropskih sredstev izteklo. V načrtu je pametna srebrna vas na Senovem, kjer bi omogočili kakovostno bivanje za starostnike, ki bi imeli na enem mestu vse, kar rabijo v jeseni življenja. Hkrati bi vzpostavili center za usposabljanje svojcev za oskrbo na domu. Računajo, da bo del teh storitev pokrit iz evropskih sredstev in prek zakona o dolgotrajni oskrbi.
Informativni prispevki
Velik del predvolilne kampanje bo očitno tekel izven klasičnih medijev kot so časopisi in javna televizija, kjer je trenutna vlada izvedla t.i. očiščenje janšistov, to je tistih, ki mislijo in gledajo na svet drugače kakor oni, pravi direktor Planeta TV in odgovorni urednik informativne oddaje Planet 18 Uroš Urbanija. Kaj pomenijo za stabilnost demokracije pri nas vladni poskusi utišanja drugače mislečih na družbenih omrežjih in zakaj je sam dobil tožbo proti Vesni Vuković in portalu Necenzurirano?
Informativni prispevki
Velik del predvolilne kampanje bo očitno tekel izven klasičnih medijev kot so časopisi in javna televizija, kjer je trenutna vlada izvedla t.i. očiščenje janšistov, to je tistih, ki mislijo in gledajo na svet drugače kakor oni, pravi direktor Planeta TV in odgovorni urednik informativne oddaje Planet 18 Uroš Urbanija. Kaj pomenijo za stabilnost demokracije pri nas vladni poskusi utišanja drugače mislečih na družbenih omrežjih in zakaj je sam dobil tožbo proti Vesni Vuković in portalu Necenzurirano?
Informativni prispevki
Predlani je bila v Državnem zboru ustanovljena preiskovalna komisija, ki naj bi razjasnila vprašanja mnogih staršev: kam so izginili njihovi dojenčki? Gre za usodo približno dvajset tisoč otrok, ki jih pogrešajo od leta 1975 do leta 1990. Na vprašanja Mateje Subotičanec sta odgovarjali predsednica društva Izgubljeni otroci Simona Šelemet Kalan in predsednica preiskovalne komisije in poslanka SDS Alenka Jeraj.
Informativni prispevki
Predlani je bila v Državnem zboru ustanovljena preiskovalna komisija, ki naj bi razjasnila vprašanja mnogih staršev: kam so izginili njihovi dojenčki? Gre za usodo približno dvajset tisoč otrok, ki jih pogrešajo od leta 1975 do leta 1990. Na vprašanja Mateje Subotičanec sta odgovarjali predsednica društva Izgubljeni otroci Simona Šelemet Kalan in predsednica preiskovalne komisije in poslanka SDS Alenka Jeraj.
Informativni prispevki
Pogajanja o iranskem jedrskem in raketnem programu, ki so se začela v Ženevi in se bodo nadaljevala na Dunaju, potekajo v času izjemno zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu. Nekdanji diplomat in državni sekretar Tone Kajzer ocenjuje, da je Iran eden ključnih, a nepredvidljivih dejavnikov regije. Po njegovih besedah je težko napovedati hiter razplet, vendar pričakuje postopno umirjanje razmer, ki bi lahko prineslo olajšanje predvsem iranskemu prebivalstvu, ki živi v težkih razmerah.
Prisotnost ameriških vojaških sil razume kot del diplomatskega pritiska. »Diplomacija brez realne moči v ozadju ne deluje,« poudarja, ob tem pa dodaja, da uporaba sile ne sme biti cilj, temveč sredstvo odvračanja. Bližnji vzhod ostaja strateško ključen zaradi energetike in globalnih dobavnih poti, pomembno vlogo pa ima tudi Kitajska, ki po njegovem ni pasivna opazovalka svetovnih napetosti.
Kajzer svetovne dogodke umešča v širši proces preoblikovanja globalnega reda, kjer se svet vse bolj deli med demokratične in avtoritarne modele upravljanja. Konflikti na Bližnjem vzhodu, vojna v Ukrajini in rivalstvo velikih sil so med seboj povezani deli iste geopolitične slike.
Glede vojne v Ukrajini meni, da si evropski voditelji mir iskreno želijo, vendar agresija Rusije ogroža evropsko varnostno arhitekturo, zato Evropa ne sme popustiti. Nadaljnja pomoč Ukrajini je po njegovem tudi sporočilo, da kršenje mednarodnega prava ne sme postati sprejemljivo. Slovenija pa po njegovih besedah pri tem ne more ostati nevtralna opazovalka, saj je del evropskega in evroatlantskega prostora.
Informativni prispevki
Pogajanja o iranskem jedrskem in raketnem programu, ki so se začela v Ženevi in se bodo nadaljevala na Dunaju, potekajo v času izjemno zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu. Nekdanji diplomat in državni sekretar Tone Kajzer ocenjuje, da je Iran eden ključnih, a nepredvidljivih dejavnikov regije. Po njegovih besedah je težko napovedati hiter razplet, vendar pričakuje postopno umirjanje razmer, ki bi lahko prineslo olajšanje predvsem iranskemu prebivalstvu, ki živi v težkih razmerah.
Prisotnost ameriških vojaških sil razume kot del diplomatskega pritiska. »Diplomacija brez realne moči v ozadju ne deluje,« poudarja, ob tem pa dodaja, da uporaba sile ne sme biti cilj, temveč sredstvo odvračanja. Bližnji vzhod ostaja strateško ključen zaradi energetike in globalnih dobavnih poti, pomembno vlogo pa ima tudi Kitajska, ki po njegovem ni pasivna opazovalka svetovnih napetosti.
Kajzer svetovne dogodke umešča v širši proces preoblikovanja globalnega reda, kjer se svet vse bolj deli med demokratične in avtoritarne modele upravljanja. Konflikti na Bližnjem vzhodu, vojna v Ukrajini in rivalstvo velikih sil so med seboj povezani deli iste geopolitične slike.
Glede vojne v Ukrajini meni, da si evropski voditelji mir iskreno želijo, vendar agresija Rusije ogroža evropsko varnostno arhitekturo, zato Evropa ne sme popustiti. Nadaljnja pomoč Ukrajini je po njegovem tudi sporočilo, da kršenje mednarodnega prava ne sme postati sprejemljivo. Slovenija pa po njegovih besedah pri tem ne more ostati nevtralna opazovalka, saj je del evropskega in evroatlantskega prostora.
Informativni prispevki
V patriarhalni katedrali Kristusovega vstajenja Ukrajinske grško-katoliške cerkve v Kijevu so v torek pripravili molitev, na kateri so se zbrali duhovniki, mednarodni partnerji Karitas in verniki. Skupaj so počastili spomin na tiste, ki jih je prizadela vojna, in molili za mir. Dogodek je bilo mogoče spremljati tudi preko youtube kanala ali zoom povezave. Pogovarjali smo se s sodelavko Caritas Spes Miro Milavec, ki živi v Kijevu.
Informativni prispevki
V patriarhalni katedrali Kristusovega vstajenja Ukrajinske grško-katoliške cerkve v Kijevu so v torek pripravili molitev, na kateri so se zbrali duhovniki, mednarodni partnerji Karitas in verniki. Skupaj so počastili spomin na tiste, ki jih je prizadela vojna, in molili za mir. Dogodek je bilo mogoče spremljati tudi preko youtube kanala ali zoom povezave. Pogovarjali smo se s sodelavko Caritas Spes Miro Milavec, ki živi v Kijevu.
Informativni prispevki
Nekdanji urednik in novinar, danes pa sodelavec v Klubu slovenskih podjetnikov (SBC) Gregor Trebušak je v pogovoru za Radio Ognjišče opozoril, da slovensko gospodarstvo najbolj duši nepredvidljivost – občutek, da se pravila igre spreminjajo čez noč. Dotaknil se je tudi razmer v družinskih podjetjih, odnosa politike do podjetništva, pa tudi tega, kako se volilna kampanja spreminja v času družbenih omrežij, vplivnežev in umetne inteligence.
Informativni prispevki
Nekdanji urednik in novinar, danes pa sodelavec v Klubu slovenskih podjetnikov (SBC) Gregor Trebušak je v pogovoru za Radio Ognjišče opozoril, da slovensko gospodarstvo najbolj duši nepredvidljivost – občutek, da se pravila igre spreminjajo čez noč. Dotaknil se je tudi razmer v družinskih podjetjih, odnosa politike do podjetništva, pa tudi tega, kako se volilna kampanja spreminja v času družbenih omrežij, vplivnežev in umetne inteligence.
Informativni prispevki
»Izjava podpredsednika Zveze pacientov Slovenije Francija Gerbca, da »odgovornost nastalo nosijo vodstva zdravstvenih domov in celotne pediatrične stroke, ki je pristala na to, da imamo tako veliko število odraslih oseb, ki zasedejo mest pri pediatrih« je posplošena in zavajajoča ter dobro odraža to, kar želijo javnosti prikazati odgovorni na Ministrstvu za zdravje in Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, opozarja pediatrinja Marija Burnik dr. med..
Informativni prispevki
»Izjava podpredsednika Zveze pacientov Slovenije Francija Gerbca, da »odgovornost nastalo nosijo vodstva zdravstvenih domov in celotne pediatrične stroke, ki je pristala na to, da imamo tako veliko število odraslih oseb, ki zasedejo mest pri pediatrih« je posplošena in zavajajoča ter dobro odraža to, kar želijo javnosti prikazati odgovorni na Ministrstvu za zdravje in Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, opozarja pediatrinja Marija Burnik dr. med..
Informativni prispevki
Po prvih predvolilnih soočenjih je politični komentator in profesor dr. Peter Gregorčič ocenil, da resnejših presenečenj za zdaj še ni, vendar pa se po njegovem mnenju kampanja razvija drugače kot v preteklih volilnih ciklih. V ospredju sta namreč prvič po daljšem času dva politična akterja, katerih politični profil je volivcem že dobro znan.
Informativni prispevki
Po prvih predvolilnih soočenjih je politični komentator in profesor dr. Peter Gregorčič ocenil, da resnejših presenečenj za zdaj še ni, vendar pa se po njegovem mnenju kampanja razvija drugače kot v preteklih volilnih ciklih. V ospredju sta namreč prvič po daljšem času dva politična akterja, katerih politični profil je volivcem že dobro znan.
Informativni prispevki
Grkokatliška bogoslužja so ob obletnici vojne pretekli konec tedna potekala tudi v Ljubljani. Duhovnik in škofov pooblaščenec za begunce v Sloveniji Ivan Skalivsky meni, da kot kristjani ne moremo ostati ravnodušni.
Informativni prispevki
Grkokatliška bogoslužja so ob obletnici vojne pretekli konec tedna potekala tudi v Ljubljani. Duhovnik in škofov pooblaščenec za begunce v Sloveniji Ivan Skalivsky meni, da kot kristjani ne moremo ostati ravnodušni.
Pogovor o
O prepovedi uporabe družbenih omrežij do določene starosti razmišlja vse več držav, tudi Slovenija, saj več raziskav kaže, da prisotnost spletnih platform, kot so TikTok, Snapchat in Instagram, močno škoduje duševnemu zdravju mladostnikov, prinaša pa tudi druge nevarnosti. O tem, pa tudi o umetni inteligenci, ki je pravzaprav del družbenih omrežij govorijo antropolog Dan Podjed, direktor Inštituta Integrum in profesor informatike na gimnaziji Benjamin Tomažič ter psihologinja iz Centra Logout Manca Kok.
Za življenje
Zakonca Tavčar sta premišljevala o tem, kaj je pravi post.
Moja zgodba
Poslušate lahko predstavitev novega slovenskega celovečernega filma Exodus 1945: Naša kri studia Sipoš. Nastal je po resnični zgodbi iz maja 1945, ko po komunističnem prevzemu oblasti veliko ljudi zapušča Jugoslavijo. S sanitetnim vlakom iz Ljubljane poleg domobranskih ranjencev potujeta tudi zdravnika dr. Janez Janež in dr. Valentin Meršol z družino. Naši gostje so bili pobudnik projekta David Sipoš, zgodovinar prof. dr. Mitja Ferenc in igralec: Jernej Kuntner. Film, katerega ogled priporočamo, smo osvetlili iz zgodovinske, produkcijske in občečloveške plati.
Svetovalnica
Tokratno oddajo smo posvetili bontonu. Z nami je bila strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk, ki je osvežila nekaj poglavij iz ‚stare šole’ bontona ter odgovarjala na vaša vprašanja.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 28. februar 2026 ob 05-ih
Spoznanje več, predsodek manj
Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18.
Sobotni duhovni večer
Najprej ste slišali duhovni nagovor za 2. postno nedeljo, ki ga je pripravil murskosoboški škof Janez Kozinc. Nadaljevali smo z molitvijo prvih nedeljskih večernic in z molitvijo rožnega venca, s katerim smo prosili za člane župnijski pastoralnih svetov. Zadnje dejanje duhovnega večera je bila molitev križevega pota.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Naš gost
Naša gostja je bila Martina Piskar, zaposlena v hospicu. Delo z umirajočimi sprejema kot plemenito poslanstvo in je za to delo hvaležna.
Za življenje
Zakonca Tavčar sta premišljevala o tem, kaj je pravi post.