Covidna kriza je pokazala, da so domovi za starejše zelo ranjljivi. Zato so zelo pomembni projekti, ki starostnikom omogočajo, da lahko čim dlje ostanejo v svojem domačem okolju. Evropski poslanec in podpresednik SLS Franc Bogovič je ob tem opozoril na staranje prebivalstva v Sloveniji in Evropi.
Demografske spremembe
Wilfried Martens Center za evropske študije je think tank Evropske ljudske stranke, v katerem so združeni različni inštituti iz celotne Evrope, med njimi tudi Inštitut dr. Antona Korošca. Ta je v sodelovanju z omenjenim centrom lani v Ankaranu pripravil okroglo mizo o demografskih spremembah v Sloveniji in Evropi.
Zbornik
Prispevki udeležencev bodo kmalu izšli v tiskani obliki. Zbornik bodo javnosti predstavili 22. februarja 2021. Pri njegovem nastajanju so sodelovali Franc Bogovič, Boštjan Furlan, M.Sc. Monika Kirbiš Rojs, Anja Fortuna, Primož Jelševar, Sandra Pasarić, Marko Vidrih, Marjan Podobnik in prof. Dr Andrej Umek.
Franc Bogovič se je v prispevku lotil problema upadanja števila rojstev in staranja prebivalstva. V pogovoru za Radio Ognjišče je opozoril, da je rodnost v Evropi 1,6 otroka na žensko, kar je bistveno manj kot je potrebno za naravno obnovo generacij. Francija, Irska, Danska, Švedska imajo sicer nekoliko višjo rodnost, ostale mediteranske države - Grčija, Ciper, Italija, Španija in Malta – pa so države z najnižjo rodnostjo. Slovenija je nekje v evropskem povrečju. Bogovič je ob tem opozoril, da je Evropa že danes najstarejša celina, posledično se pojavlja pomanjkanje delovne sile, prihaja do migracij znotraj EU, zlasti iz manj razvitih območij v bolj razvite. Zaznati je tudi trend selitev iz podeželja v mesta. Tako nastaja vrsta težav na socialnem, zdravstvenem in pokojninskem področju, pojavlja se vprašanje urbanizma in podeželja.
Projekt Pametnih vasi
Franc Bogovič na te težave že več let opozarja v sklopu projekta Pametnih vasi, prek katerega iščejo rešitve, da bo podeželje ostalo poseljeno. Gre za gradnjo osnovne infrastrukture, pokritost s širokopasovnimi povezavami, kar se je pokazalo ključno v času koronakrize, kratke verige v kmetijstvu, nove tehnologije in digitalizacija v kmetijstvu, energetski izzivi, vse s ciljem, kako ustvariti nova delovna mesta.
Projekt Pametnih srebrnih vasi
Na drugi strani gre za dvig kakovosti življenja na podeželju. V ta sklop sodi vprašanje dolgotrajne oskrbe. Projekt se imenuje Pametne srebrne vasi. Franc Bogovič ga spodbuja v Krškem, kjer je bil 13 let župan, sicer pa projekt izvaja še nekaj drugih občin v Sloveniji. »Koncept dolgotrajne oskrbe izhaja iz zelo kakovostne pomoči na domu, ki dopolnjuje oskrbo v domovih za ostarele. Cilj vseh ostalih ukrepov pa je, da bi bila pot v dom za ostarele čim bolj odložena, torej, da bi ljudje lahko čim dlje časa ostajali doma,« pravi Bogovič.
Pomoč na domu je ukrep, ki se izvaja že dobro desetletje. »Nadgradili smo ga s projektom Most. To je evropski projekt, kjer je bilo zadnji dve leti starostnikom omogočeno, da so jih na domu obiskovali tudi zdravstveni tehniki, fizioterapevti, kineziologi, delovni terapevt, ki so ljudi po poškodbah dobesedno postavljali na noge ali ko so oslabeli in jim omogočili življenje v domačem kraju,« je še pojasnil Bogovič in dodal, da v Krškem s projektom Mosta nadaljujejo kljub temu, da se je financiranje iz evropskih sredstev izteklo. V načrtu je pametna srebrna vas na Senovem, kjer bi omogočili kakovostno bivanje za starostnike, ki bi imeli na enem mestu vse, kar rabijo v jeseni življenja. Hkrati bi vzpostavili center za usposabljanje svojcev za oskrbo na domu. Računajo, da bo del teh storitev pokrit iz evropskih sredstev in prek zakona o dolgotrajni oskrbi.
Covidna kriza je pokazala, da so domovi za starejše zelo ranjljivi. Zato so zelo pomembni projekti, ki starostnikom omogočajo, da lahko čim dlje ostanejo v svojem domačem okolju. Evropski poslanec in podpresednik SLS Franc Bogovič je ob tem opozoril na staranje prebivalstva v Sloveniji in Evropi.
Demografske spremembe
Wilfried Martens Center za evropske študije je think tank Evropske ljudske stranke, v katerem so združeni različni inštituti iz celotne Evrope, med njimi tudi Inštitut dr. Antona Korošca. Ta je v sodelovanju z omenjenim centrom lani v Ankaranu pripravil okroglo mizo o demografskih spremembah v Sloveniji in Evropi.
Zbornik
Prispevki udeležencev bodo kmalu izšli v tiskani obliki. Zbornik bodo javnosti predstavili 22. februarja 2021. Pri njegovem nastajanju so sodelovali Franc Bogovič, Boštjan Furlan, M.Sc. Monika Kirbiš Rojs, Anja Fortuna, Primož Jelševar, Sandra Pasarić, Marko Vidrih, Marjan Podobnik in prof. Dr Andrej Umek.
Franc Bogovič se je v prispevku lotil problema upadanja števila rojstev in staranja prebivalstva. V pogovoru za Radio Ognjišče je opozoril, da je rodnost v Evropi 1,6 otroka na žensko, kar je bistveno manj kot je potrebno za naravno obnovo generacij. Francija, Irska, Danska, Švedska imajo sicer nekoliko višjo rodnost, ostale mediteranske države - Grčija, Ciper, Italija, Španija in Malta – pa so države z najnižjo rodnostjo. Slovenija je nekje v evropskem povrečju. Bogovič je ob tem opozoril, da je Evropa že danes najstarejša celina, posledično se pojavlja pomanjkanje delovne sile, prihaja do migracij znotraj EU, zlasti iz manj razvitih območij v bolj razvite. Zaznati je tudi trend selitev iz podeželja v mesta. Tako nastaja vrsta težav na socialnem, zdravstvenem in pokojninskem področju, pojavlja se vprašanje urbanizma in podeželja.
Projekt Pametnih vasi
Franc Bogovič na te težave že več let opozarja v sklopu projekta Pametnih vasi, prek katerega iščejo rešitve, da bo podeželje ostalo poseljeno. Gre za gradnjo osnovne infrastrukture, pokritost s širokopasovnimi povezavami, kar se je pokazalo ključno v času koronakrize, kratke verige v kmetijstvu, nove tehnologije in digitalizacija v kmetijstvu, energetski izzivi, vse s ciljem, kako ustvariti nova delovna mesta.
Projekt Pametnih srebrnih vasi
Na drugi strani gre za dvig kakovosti življenja na podeželju. V ta sklop sodi vprašanje dolgotrajne oskrbe. Projekt se imenuje Pametne srebrne vasi. Franc Bogovič ga spodbuja v Krškem, kjer je bil 13 let župan, sicer pa projekt izvaja še nekaj drugih občin v Sloveniji. »Koncept dolgotrajne oskrbe izhaja iz zelo kakovostne pomoči na domu, ki dopolnjuje oskrbo v domovih za ostarele. Cilj vseh ostalih ukrepov pa je, da bi bila pot v dom za ostarele čim bolj odložena, torej, da bi ljudje lahko čim dlje časa ostajali doma,« pravi Bogovič.
Pomoč na domu je ukrep, ki se izvaja že dobro desetletje. »Nadgradili smo ga s projektom Most. To je evropski projekt, kjer je bilo zadnji dve leti starostnikom omogočeno, da so jih na domu obiskovali tudi zdravstveni tehniki, fizioterapevti, kineziologi, delovni terapevt, ki so ljudi po poškodbah dobesedno postavljali na noge ali ko so oslabeli in jim omogočili življenje v domačem kraju,« je še pojasnil Bogovič in dodal, da v Krškem s projektom Mosta nadaljujejo kljub temu, da se je financiranje iz evropskih sredstev izteklo. V načrtu je pametna srebrna vas na Senovem, kjer bi omogočili kakovostno bivanje za starostnike, ki bi imeli na enem mestu vse, kar rabijo v jeseni življenja. Hkrati bi vzpostavili center za usposabljanje svojcev za oskrbo na domu. Računajo, da bo del teh storitev pokrit iz evropskih sredstev in prek zakona o dolgotrajni oskrbi.
Informativni prispevki
Razkritja o nepremičninskih poslih v Ljubljani in okrepljena pozornost medijev ter organov pregona do ljubljanskega župana Zorana Jankovića v zadnjih dneh ustvarjajo vtis, da se je v Sloveniji končno »zbudila stroka« in da pravna država brez zadržkov posega tudi po najmočnejših. A urednik Slovenskega časa Martin Nahtigal opozarja, da gre pri takšnih interpretacijah bolj za iluzijo kot za resničen preobrat.
Informativni prispevki
Razkritja o nepremičninskih poslih v Ljubljani in okrepljena pozornost medijev ter organov pregona do ljubljanskega župana Zorana Jankovića v zadnjih dneh ustvarjajo vtis, da se je v Sloveniji končno »zbudila stroka« in da pravna država brez zadržkov posega tudi po najmočnejših. A urednik Slovenskega časa Martin Nahtigal opozarja, da gre pri takšnih interpretacijah bolj za iluzijo kot za resničen preobrat.
Informativni prispevki
V Velenju so pohiteli s sanacijo spomenika jugoslovanskemu diktatorju Josipu Brozu Titu na osrednjem trgu, ki 35 let po odločitvi za samostojno in neodvisno Slovenijo še vedno nosi njegovo ime. V začetku letošnjega decembra je kip ostal brez glave. Policija je izsledila storilca, grozi mu večletna zaporna kazen. Šlo naj bi namreč za poškodovanje ali uničenje kulturne in zgodovinske dediščine, kar je kaznivo dejanje. A pravzaprav je sprožilo vprašanja, na katera bo prej ali slej treba odgovoriti. Pred mikrofon smo povabili zgodovinarja in publicista profesorja dr. Staneta Grando.
Informativni prispevki
V Velenju so pohiteli s sanacijo spomenika jugoslovanskemu diktatorju Josipu Brozu Titu na osrednjem trgu, ki 35 let po odločitvi za samostojno in neodvisno Slovenijo še vedno nosi njegovo ime. V začetku letošnjega decembra je kip ostal brez glave. Policija je izsledila storilca, grozi mu večletna zaporna kazen. Šlo naj bi namreč za poškodovanje ali uničenje kulturne in zgodovinske dediščine, kar je kaznivo dejanje. A pravzaprav je sprožilo vprašanja, na katera bo prej ali slej treba odgovoriti. Pred mikrofon smo povabili zgodovinarja in publicista profesorja dr. Staneta Grando.
Informativni prispevki
Razmere na slovenskem trgu dela so letos ostale ugodne, brezposelnost se je zniževala, ob tem pa so se nadaljevale težave s pomanjkanjem kadrov. Podobna gibanja je pričakovati v naslednjem letu. Kakšne so potrebe, po katerih poklicih, kaj pomenijo spremembe zakona za občasno delo upokojencev, zakaj ne moremo več brez tujih delavcev in kateri izzivi so pri zaposlovanju mladih danes? Naš sogovornik je Uroš Kopavnik, vodja območne službe Kranj na Zavodu RS za zaposlovanje.
Informativni prispevki
Razmere na slovenskem trgu dela so letos ostale ugodne, brezposelnost se je zniževala, ob tem pa so se nadaljevale težave s pomanjkanjem kadrov. Podobna gibanja je pričakovati v naslednjem letu. Kakšne so potrebe, po katerih poklicih, kaj pomenijo spremembe zakona za občasno delo upokojencev, zakaj ne moremo več brez tujih delavcev in kateri izzivi so pri zaposlovanju mladih danes? Naš sogovornik je Uroš Kopavnik, vodja območne službe Kranj na Zavodu RS za zaposlovanje.
Informativni prispevki
Podjetje Petre šotori in hale d.o.o. praznuje 35 let uspešnega delovanja. Na sedežu podjetja na Vranskem so odprli vrata in predstavili razvoj podjetja, tehnološke novosti, največje dosežke preteklih let in načrte za prihodnost. Družinsko podjetje je zraslo iz ključavničarske obrti Jožeta Petreta in ideje njegove žene Marije Petre, slednjo smo povabili pred mikrofon.
Informativni prispevki
Podjetje Petre šotori in hale d.o.o. praznuje 35 let uspešnega delovanja. Na sedežu podjetja na Vranskem so odprli vrata in predstavili razvoj podjetja, tehnološke novosti, največje dosežke preteklih let in načrte za prihodnost. Družinsko podjetje je zraslo iz ključavničarske obrti Jožeta Petreta in ideje njegove žene Marije Petre, slednjo smo povabili pred mikrofon.
Informativni prispevki
Razmere na slovenskem trgu dela so letos ostale ugodne, brezposelnost se je zniževala, ob tem pa so se nadaljevale težave s pomanjkanjem kadrov. Podobna gibanja je pričakovati v naslednjem letu. Kakšne so potrebe delodajalcev, po katerih poklicih je največje povpraševanje, kaj pomenijo spremembe na področju dela upokojencev, zakaj ne moremo več brez tujih delavcev in kako je z zaposlovanjem mladih? Naš sogovornik je bil Uroš Kopavnik, vodja območne službe Kranj na Zavodu RS za zaposlovanje.
Informativni prispevki
Razmere na slovenskem trgu dela so letos ostale ugodne, brezposelnost se je zniževala, ob tem pa so se nadaljevale težave s pomanjkanjem kadrov. Podobna gibanja je pričakovati v naslednjem letu. Kakšne so potrebe delodajalcev, po katerih poklicih je največje povpraševanje, kaj pomenijo spremembe na področju dela upokojencev, zakaj ne moremo več brez tujih delavcev in kako je z zaposlovanjem mladih? Naš sogovornik je bil Uroš Kopavnik, vodja območne službe Kranj na Zavodu RS za zaposlovanje.
Informativni prispevki
Ob nedavnem svetovnem dnevu človekovih pravic so Združeni narodi opozorili, da so človekove pravice temelj skupnega vsakdana. Pri nas je ta dan minil v zavedanju, da smo že več mesecev po izteku mandata prejšnjega varuha človekovih pravic, še vedno brez njegovega naslednika. O izzivih pri varovanju človekovih pravic je za naš radio spregovoril cerkveni pravnik in predavatelj, dr. Sebastijan Valentan.
Informativni prispevki
Ob nedavnem svetovnem dnevu človekovih pravic so Združeni narodi opozorili, da so človekove pravice temelj skupnega vsakdana. Pri nas je ta dan minil v zavedanju, da smo že več mesecev po izteku mandata prejšnjega varuha človekovih pravic, še vedno brez njegovega naslednika. O izzivih pri varovanju človekovih pravic je za naš radio spregovoril cerkveni pravnik in predavatelj, dr. Sebastijan Valentan.
Informativni prispevki
Po jasno izraženi volji volivcev na referendumu o zakonu o asistiranem samomoru, je pomembno, da več pozornost namenimo tudi paliativni oskrbi terminalno bolnih in vprašanju vnaprejšnje volje pacienta. Kaj to pomeni, kdaj so ti postopki etično upravičeni in kakšno besedo imajo pri tem svojci smo povprašali zdravnika dr. Pavla Poredoša.
Informativni prispevki
Po jasno izraženi volji volivcev na referendumu o zakonu o asistiranem samomoru, je pomembno, da več pozornost namenimo tudi paliativni oskrbi terminalno bolnih in vprašanju vnaprejšnje volje pacienta. Kaj to pomeni, kdaj so ti postopki etično upravičeni in kakšno besedo imajo pri tem svojci smo povprašali zdravnika dr. Pavla Poredoša.
Informativni prispevki
Mladim je dovolj občutka nemoči praznih obljub in razdeljenosti. Tega se zavedajo v društvu Nova Smer, kjer so kritični tudi do nezakonitih migracij, LGBT vsebin ter javne uprave. Zavzemajo pa se za ohranitev vloge družine, ohranjanje krščanstva in poudarjajo vlogo mladih v družbi. O omenjenih temah smo govorili z ustanovnima članoma društva Zalo Klopčič in Janezem Marinkom.
Informativni prispevki
Mladim je dovolj občutka nemoči praznih obljub in razdeljenosti. Tega se zavedajo v društvu Nova Smer, kjer so kritični tudi do nezakonitih migracij, LGBT vsebin ter javne uprave. Zavzemajo pa se za ohranitev vloge družine, ohranjanje krščanstva in poudarjajo vlogo mladih v družbi. O omenjenih temah smo govorili z ustanovnima članoma društva Zalo Klopčič in Janezem Marinkom.
Spoznanje več, predsodek manj
Ob knjigi »Rojstvo lepega« novinarja Nejca Krevsa smo razmišljali na temo »Domovina kot izhodišče, svet kot obzorje«. Poleg Krevsa je v oddaji sodeloval tudi dr. Ernest Petrič, pravnik, diplomat in mislec širokih obzorij. Oddaja je nastala na mini počitnicah Radia Ognjišče na Bledu.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 20. december 2025 ob 05-ih
Za življenje
O praznikih, božiču in veliki noči sta premišljevala zakonca Perko, dr. Andrej in dr. Verena Perko.
Komentar tedna
Advent ni le čas veselja, je tudi čas pričakovanja. In za vsakogar od nas, ki želimo slediti Kristusu kot prinašalci luči, se mi zdijo na mestu vprašanja: »Kaj sploh pričakujem? Kaj me bo rešilo? Božičnica? Spomladanske volitve? Kateri od političnih ali civilnodružbenih voditeljev? Kaj čisto zares pričakujem? O čem si upam sanjati?«
Škoda bi bilo, da bi šle te sanje mimo nas, ker se sami sebi ne bi zdeli dovolj vredni, da se nam zgodijo.
Komentar je pripravil Matej Cepin, direktor Socialne akademije.
Globine
Zadnja letošnja oddaja prinaša zaključek cikla Dialog z ateizmom. V desetih srečanjih sta se pred mikrofoni in kamerami srečevala jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rigač ter razpravljala o veri, smislu, trpljenju, prihodnosti in sodobni družbi. Naša želja je bila odpreti prostor za iskren in spoštljiv pogovor med teisti in ateisti. Zadnja oddaja povzema ključna spoznanja, ki jih je prinesel dialog, besedo pa je imelo tudi občinstvo, ki se je zbralo ob snemanju oddaje. Oddajo si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Adventna spodbuda
Adventna zgodba upanja nas tokrat vodi v Rusijo. Misijonar p. Janez Sever je zapisal zgodbo dekleta, ki mu je z nasmehom polepšalo dan. Spoznajte posebnega otroka in skušajte tudi vi tolažiti z nasmehom in dobro voljo.
Zgodbe za otroke
Ste včeraj prisluhnili, kakšno presenečenje je doživel Zaharija! Potem boste morda že vedeli, o čem govori današnja zgodba - Presenečenje za Marijo.
Za življenje
O praznikih, božiču in veliki noči sta premišljevala zakonca Perko, dr. Andrej in dr. Verena Perko.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Sobotna iskrica
Oddaja je zadnjič v tem letu prinesla pogovor z urednico revije Mavrica Evo Markovič. Oddaja je bila obarvana z vsebino, ki diši po praznikih, a vendar z zavedanjem, da smo še vedno bili v adventnem času. Čas smo si popestrili še z dobro glasbo in spomnili na našo adventno nagradno igro, ki se bo zaključila z žrebom nagrajencev 10. januarja prihodnje leto.