Vila Planinka je svojevrsten primer butičnega turizma. Vpeta je v neokrnjeno okolje Jezerskega, ki ne prenese množičnega turizma, zato so se lastniki odločili za drugačen, inovativen poizkus. Uspeli in prejeli več nagrad. Pogovarjali smo se z Marjanom Batageljem.
Vila Planinka je svojevrsten primer butičnega turizma. Vpeta je v neokrnjeno okolje Jezerskega, ki ne prenese množičnega turizma, zato so se lastniki odločili za drugačen, inovativen poizkus. Uspeli in prejeli več nagrad. Pogovarjali smo se z Marjanom Batageljem.
Vila Planinka je svojevrsten primer butičnega turizma. Vpeta je v neokrnjeno okolje Jezerskega, ki ne prenese množičnega turizma, zato so se lastniki odločili za drugačen, inovativen poizkus. Uspeli in prejeli več nagrad. Pogovarjali smo se z Marjanom Batageljem.
Ni meje za dobre ideje
Slišali smo zgodbo, ki jo piše Turistična kmetija Pomóna, lepo zavetje na podeželju, v neokrnjeni naravi Rogaške Slatine. Prinaša pestro in zanimivo vsebino na eni strani, kulinariko na drugi, čez oboje pa so razprostrti: uspešna podjetniška zgodba ter volja in pogum gospodarja. Naš sogovornik je bil Janko Zupanec.
Ni meje za dobre ideje
Slišali smo zgodbo, ki jo piše Turistična kmetija Pomóna, lepo zavetje na podeželju, v neokrnjeni naravi Rogaške Slatine. Prinaša pestro in zanimivo vsebino na eni strani, kulinariko na drugi, čez oboje pa so razprostrti: uspešna podjetniška zgodba ter volja in pogum gospodarja. Naš sogovornik je bil Janko Zupanec.
Ni meje za dobre ideje
Sodobni človek veliko preveč časa presedi. V studiu smo gostili Sebastjana Štarklja iz podjetja Zdrava pisarna, ki je spregovoril o osnovah ergonomije v pisarnah.
Ni meje za dobre ideje
Sodobni človek veliko preveč časa presedi. V studiu smo gostili Sebastjana Štarklja iz podjetja Zdrava pisarna, ki je spregovoril o osnovah ergonomije v pisarnah.
Ni meje za dobre ideje
Aleksandra Koprivnikar iz Zadruge Jarina, ki že več kot dvajset let povezuje slovenske kmete, šole in vrtce, je v sklopu blagovne znamke Sita Ula predstavila njihov nov produkt, liofilizirane juhe. Postopek, ki ga je v začetku dvajsetega stoletja razvil Jacques-Arsène d’Arsonval, je med drugo svetovno vojno omogočil shranjevanje življenjsko pomembnih zdravil brez hlajenja. V šestdesetih letih ga je NASA uporabila za pripravo hrane za astronavte. Od tam je tehnologija hitro našla pot v živilsko industrijo. Danes je vse bolj priljubljena, ker v primerjavi z mnogimi drugimi metodami bolje ohranja koristne snovi v živilih.
Ni meje za dobre ideje
Aleksandra Koprivnikar iz Zadruge Jarina, ki že več kot dvajset let povezuje slovenske kmete, šole in vrtce, je v sklopu blagovne znamke Sita Ula predstavila njihov nov produkt, liofilizirane juhe. Postopek, ki ga je v začetku dvajsetega stoletja razvil Jacques-Arsène d’Arsonval, je med drugo svetovno vojno omogočil shranjevanje življenjsko pomembnih zdravil brez hlajenja. V šestdesetih letih ga je NASA uporabila za pripravo hrane za astronavte. Od tam je tehnologija hitro našla pot v živilsko industrijo. Danes je vse bolj priljubljena, ker v primerjavi z mnogimi drugimi metodami bolje ohranja koristne snovi v živilih.
Ni meje za dobre ideje
Prejemnik naziva Inovativni kmet 2025 Aleš Čadež je opisal inovacijo ročnega in traktorskega sadilca za papirnate verižne lončke. Kot najboljšega v konkurenci so ga prepoznali pri Zvezi podeželske mladine Slovenije in Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Bil je tudi gost podkasta RAST in Kmetijske oddaje.
Ni meje za dobre ideje
Prejemnik naziva Inovativni kmet 2025 Aleš Čadež je opisal inovacijo ročnega in traktorskega sadilca za papirnate verižne lončke. Kot najboljšega v konkurenci so ga prepoznali pri Zvezi podeželske mladine Slovenije in Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Bil je tudi gost podkasta RAST in Kmetijske oddaje.
Ni meje za dobre ideje
V Beli krajini smo se srečali z menedžerko leta 2023, Marto Kelvišar, direktorico črnomaljske družbe Adria Dom. Kot poslovna voditeljica pri obljubah pritiska na zavoro in pri dejanjih dodaja plin. Poslovna zgodba montažnih oziroma mobilnih domov , ki jo s sodelavci piše, je navdihujoča.
Ni meje za dobre ideje
V Beli krajini smo se srečali z menedžerko leta 2023, Marto Kelvišar, direktorico črnomaljske družbe Adria Dom. Kot poslovna voditeljica pri obljubah pritiska na zavoro in pri dejanjih dodaja plin. Poslovna zgodba montažnih oziroma mobilnih domov , ki jo s sodelavci piše, je navdihujoča.
Ni meje za dobre ideje
V sklopu enaintridesetega festivala znanosti je bil med govorniki tudi dr. Dan Podjed. Govoril je kako v času umetne inteligence in digitalne preobrazbe ohraniti človečnost. Šola ima poleg ohranjanja znanja namen tudi ohraniti človečnost. Za slednje pa je nujno druženje iz oči v oči.
Ni meje za dobre ideje
V sklopu enaintridesetega festivala znanosti je bil med govorniki tudi dr. Dan Podjed. Govoril je kako v času umetne inteligence in digitalne preobrazbe ohraniti človečnost. Šola ima poleg ohranjanja znanja namen tudi ohraniti človečnost. Za slednje pa je nujno druženje iz oči v oči.
Ni meje za dobre ideje
Podjetje Kamčič je družinsko podjetje z 40 letno tradicijo razvoja, proizvodnje, montaže in testiranja zahtevnejše laboratorijske in procesne opreme. Z izdelki, rešitvami in uslugami so prisotni v vseh panogah industrije, kjer se uporabljajo aplikacije z natančnim krmiljenjem temperature, relativne zračne vlage, tlaka, vakuuma ali koncentracije plinov. Pogovarjali smo se z direktorjem Gorazdom Kambičem.
Ni meje za dobre ideje
Podjetje Kamčič je družinsko podjetje z 40 letno tradicijo razvoja, proizvodnje, montaže in testiranja zahtevnejše laboratorijske in procesne opreme. Z izdelki, rešitvami in uslugami so prisotni v vseh panogah industrije, kjer se uporabljajo aplikacije z natančnim krmiljenjem temperature, relativne zračne vlage, tlaka, vakuuma ali koncentracije plinov. Pogovarjali smo se z direktorjem Gorazdom Kambičem.
Ni meje za dobre ideje
Konec septembra se je na Centru za energetsko učinkovitost Inštituta Jožef Štefan odvil drugi seminar z naslovom »Uporaba tehnologije geografskih informacijskih sistemov za energetsko načrtovanje«. Blaž Lesnik se je pogovarjal z dr. Juretom Čižman z Inštituta Jožef Štefan in vodjo seminarja dr. Tomažem Šturmom.
Ni meje za dobre ideje
Konec septembra se je na Centru za energetsko učinkovitost Inštituta Jožef Štefan odvil drugi seminar z naslovom »Uporaba tehnologije geografskih informacijskih sistemov za energetsko načrtovanje«. Blaž Lesnik se je pogovarjal z dr. Juretom Čižman z Inštituta Jožef Štefan in vodjo seminarja dr. Tomažem Šturmom.

Duhovna misel
Medtem ko sem danes pisal pisma, sem spoznal, da je pisanje pisem bolj oseben način sporočanja kakor pogovor po telefonu. Morda bo zvenelo ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Slovencem po svetu in domovini
Državni zbor je sprejel spremembe krovnega zakona za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kako jih je predstavila državna sekretarka Vesna Humar, ste lahko slišali na začetku. Dekan Janko Krištof ostaja predsednik Krščanske kulturne zveze iz Celovca. Na kaj iz minulega mandata je najbolj ponosen in kakšni so načrti, nam je povedal v pogovoru [od 7:33 dalje]. V Gorici in Novi Gorici so se zbrali predstavniki slovanski manjšin iz vse Evrope [več ob 18:48]. Ob koncu oddaje pa še, kaj je na Dragi 2025 na omizju Zaton zahod povedala Bernarda Fink Inzko [pri 27:14].
Globine
V moški družbi smo odprli vprašanje o tem, kako se moški pogovarjamo o življenju, smislu, dvomih, strahovih, izgubah... V družbi, kjer je moškost pogosto povezana z močjo, z željo po nadzoru po eni strani in po drugi zadržanostjo, smo se vprašali, kje in kdaj si moški dovolimo biti ranljivi. Kako je z iskrenimi pogovori v družbi ateistov in kakšen okvir dajejo moške skupine znotraj Cerkve? Z nami sta bila ateist Simon Rigač in jezuit p. Damjan Ristić. Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!
Naš gost
Dan po praznovanju obletnice začetka oddajanja Radia Ognjišče iz ljubljanskega studia smo v oddajo Naš gost povabili enega prvih radijskih sodelavcev, Ivana Hudnika, ki je že takoj na začetku stopil v čevlje glasbenega urednika. Vprašali smo ga, kaj ga je pripeljalo do tja, pa tudi podrobneje o njegovi pestri glasbeni karieri, ki ga je popeljala na nekatere velike odre. Ivan pravi, da je glede radia in njegove prihodnosti optimist.
Naš pogled
Pa sem se ponovno znašla pred prazno stranjo. Pred padcem v nič. Saj je menda bela barva prazna, medtem ko je črna mešanica različnih. Vsaj toliko mi je ostalo od šolskih poskusov kromatografije. Verjetno se mi zato zdi zanimivo, da se ob žalostnih dogodkih ovijemo ravno v mavrico barv ujetih v črno obleko. To navdušenje nad analizo barv me spremlja od srednje šole, ko smo pri pouku slovenščine obravnavali Masko rdeče smrti Edgarja Allana Poeja.
Kulturni utrinki
Pred nekaj dnevi je godovala sveta Cecilija zavetnica cerkvenih glasbenikov. Ob tem so v svetem letu pripravili tudi vseslovensko srečanje cerkvenih glasbenikov. Na njem se je v Zavodu sv. Stanislava zbralo več kot 130 udeležencev ter tudi pet pevskih zasedb. O izzivih krščanske umetnosti, zlasti glasbe so na okrogli mizi z naslovom Evangelizacija z glasbo spregovorili zborovodja in pedagog David Bandelj, terapevtka in predavateljica Katarina Kompan Erzar, skladatelj Andrej Misson in škof Jurij Bizjak.
Življenje išče pot
Naš gost je bil direktor centra za trajnostni razvoj podeželja Kranj Uroš Brankovič. Spregovoril je o težavah kuharskega osebja v šolah in vrtcih in o zankah javnega naročanja lokalne hrane in seveda o puščanju hrane na krožnikih otrok.
Minute za kmetijstvo in podeželje
Najbolj osovražena beseda med Evropskimi kmeti je sporazum Mercosur, ki bo najverjetneje podpisan še pred božičnimi prazniki, po potrditvi nacionalnih parlamentov vseh vpletenih držav pa naj bi stopil v veljavo že v prihodnjem letu. A Darinka Sebenik, urednica mesečnika Glas dežele pravi, da moramo na vse skupaj pogledati v širšem kontekstu... Več pa v posnetku nedeljske kmetijske oddaje.
Svetovalnica
Govorili smo o umetni inteligenci, njeni uporabi, prihodnosti in vprašanjih, ki jih odpira. Kako sploh deluje, kaj omogoča danes in kako bo spremenila trg dela in naše vsakdanje življenje? Ali in kako se bodo šolski sistemi prilagodili razvoju umetne inteligence? Kakšna etična vprašanja odpira nova revolucija v človeštvu, ki jo mnogi primerjajo z največjimi skoki v razvoju človeške družbe? Na ta in druga vprašanja bo odgovarjal eden večjih strokovnjakov pri nas dr. Marko Grobelnik z Inštituta Jožef Stefan.