Vila Planinka je svojevrsten primer butičnega turizma. Vpeta je v neokrnjeno okolje Jezerskega, ki ne prenese množičnega turizma, zato so se lastniki odločili za drugačen, inovativen poizkus. Uspeli in prejeli več nagrad. Pogovarjali smo se z Marjanom Batageljem.
Vila Planinka je svojevrsten primer butičnega turizma. Vpeta je v neokrnjeno okolje Jezerskega, ki ne prenese množičnega turizma, zato so se lastniki odločili za drugačen, inovativen poizkus. Uspeli in prejeli več nagrad. Pogovarjali smo se z Marjanom Batageljem.
Vila Planinka je svojevrsten primer butičnega turizma. Vpeta je v neokrnjeno okolje Jezerskega, ki ne prenese množičnega turizma, zato so se lastniki odločili za drugačen, inovativen poizkus. Uspeli in prejeli več nagrad. Pogovarjali smo se z Marjanom Batageljem.
Ni meje za dobre ideje
S Sebastjanom Štarklom iz podjetja Zdrava pisarna smo govorili o ergonomsko oblikovani pisarniški opremi.
Ni meje za dobre ideje
S Sebastjanom Štarklom iz podjetja Zdrava pisarna smo govorili o ergonomsko oblikovani pisarniški opremi.
Ni meje za dobre ideje
Koroški florist Žan Žolger je s cvetličnim maratonom, v katerem je štiriindvajset ur izdeloval šopke, postavil Guinnessov rekord. Izdelani šopki so bili po zaključku maratona na prodaj, polovica izkupička je šla v dobrodelne namene. Za izdelavo šopkov si je pripravil tisoč stebel cvetja in zelenja. V kratkem pogovoru je opisal svoj podvig.
Ni meje za dobre ideje
Koroški florist Žan Žolger je s cvetličnim maratonom, v katerem je štiriindvajset ur izdeloval šopke, postavil Guinnessov rekord. Izdelani šopki so bili po zaključku maratona na prodaj, polovica izkupička je šla v dobrodelne namene. Za izdelavo šopkov si je pripravil tisoč stebel cvetja in zelenja. V kratkem pogovoru je opisal svoj podvig.
Ni meje za dobre ideje
Čeprav so tudi pri kreacijah vrtov, pri zasaditvah, modne smernice, se vse bolj prebuja trajnost in zasaditve, ki so prijazne do opraševalcev. Pogovarjali smo se z Mileno Zupančič iz družinskega vrtnarskega podjetja na lanskih radijskih počitnicah.
Ni meje za dobre ideje
Čeprav so tudi pri kreacijah vrtov, pri zasaditvah, modne smernice, se vse bolj prebuja trajnost in zasaditve, ki so prijazne do opraševalcev. Pogovarjali smo se z Mileno Zupančič iz družinskega vrtnarskega podjetja na lanskih radijskih počitnicah.
Ni meje za dobre ideje
Učenje pomaga pri digitalnem in zelenem prehodu v trajnostno družbo. Povezuje generacije in kulture. Pa ne samo to; na dogodku ob tridesetletnici Andragoškega centra Slovenije smo se pogovarjali z direktorico Ljudske univerze Slovenska Bistrica, Brigito Kruder.
Ni meje za dobre ideje
Učenje pomaga pri digitalnem in zelenem prehodu v trajnostno družbo. Povezuje generacije in kulture. Pa ne samo to; na dogodku ob tridesetletnici Andragoškega centra Slovenije smo se pogovarjali z direktorico Ljudske univerze Slovenska Bistrica, Brigito Kruder.
Ni meje za dobre ideje
V sodelovanju z učitelji varne vožnje AMZS tudi letos Zavarovalnica Triglav prireja Osvežitvene vožnje za starejše voznike, akcijo za dolgo in varno mobilnost starejših. Pogovarjali smo se z Ana Cergolj Kebler.
Ni meje za dobre ideje
V sodelovanju z učitelji varne vožnje AMZS tudi letos Zavarovalnica Triglav prireja Osvežitvene vožnje za starejše voznike, akcijo za dolgo in varno mobilnost starejših. Pogovarjali smo se z Ana Cergolj Kebler.
Ni meje za dobre ideje
Na dogodku Inženirske akademije smo se v krajšem pogovoru srečali z Igorjem Akrapovićem, svetovno priznanim podjetnikom, ki je na podlagi lastnih izkušenj v začetku devetdesetih let v Ivančni Gorici ustanovil podjetje za izdelavo izpušnih sistemov tekmovalnih motociklov. Lahko bi rekli, da je iz hobija naredil posel. Znan je po več inovacijah.
Ni meje za dobre ideje
Na dogodku Inženirske akademije smo se v krajšem pogovoru srečali z Igorjem Akrapovićem, svetovno priznanim podjetnikom, ki je na podlagi lastnih izkušenj v začetku devetdesetih let v Ivančni Gorici ustanovil podjetje za izdelavo izpušnih sistemov tekmovalnih motociklov. Lahko bi rekli, da je iz hobija naredil posel. Znan je po več inovacijah.
Ni meje za dobre ideje
Dan brez vozička je tradicionalni dogodek, kjer invalidski vozički ostanejo na suhem, udeleženci pa raziskujejo gibanje v okolju brez gravitacije. Vsako leto Plavalni klub Slovenske Konjice predstavi novost, letos bo to plavalno-podvodni pripomoček za plavanje brez nog. Na bazenu se srečajo gibalno ovirani, starostniki, otroci, prostovoljci in običajni kopalci – vsi z enakim ciljem: dokazati, da je voda prostor za vse. Dogodek povezuje generacije, premika meje in obenem tudi osvešča o nevarnostih skokov v vodo. Pogovarjali smo se z Brankom Ravnakom iz Ekipe Dneva brez vozička.
Ni meje za dobre ideje
Dan brez vozička je tradicionalni dogodek, kjer invalidski vozički ostanejo na suhem, udeleženci pa raziskujejo gibanje v okolju brez gravitacije. Vsako leto Plavalni klub Slovenske Konjice predstavi novost, letos bo to plavalno-podvodni pripomoček za plavanje brez nog. Na bazenu se srečajo gibalno ovirani, starostniki, otroci, prostovoljci in običajni kopalci – vsi z enakim ciljem: dokazati, da je voda prostor za vse. Dogodek povezuje generacije, premika meje in obenem tudi osvešča o nevarnostih skokov v vodo. Pogovarjali smo se z Brankom Ravnakom iz Ekipe Dneva brez vozička.
Ni meje za dobre ideje
Poletni tabor Gibaj in zmagaj! je pri nas prvi, ki vključuje vse otroke ne glede na njihove morebitne posebnosti. Tabor skozi gibanje, raziskovanje, nova izkustva, druženje in odkrivanje empatije, spodbuja otroke k sprejemanju ter vključevanju različnih. S tabora se je oglasil Janko Marko, učitelj telovadbe in inkluzivni pedagog, ki ima dolgoletne izkušnje.
Ni meje za dobre ideje
Poletni tabor Gibaj in zmagaj! je pri nas prvi, ki vključuje vse otroke ne glede na njihove morebitne posebnosti. Tabor skozi gibanje, raziskovanje, nova izkustva, druženje in odkrivanje empatije, spodbuja otroke k sprejemanju ter vključevanju različnih. S tabora se je oglasil Janko Marko, učitelj telovadbe in inkluzivni pedagog, ki ima dolgoletne izkušnje.
Slovencem po svetu in domovini
Z ekumenskim bogoslužjem se danes opoldne začel 632. Pliberški jormak, eden največjih klasičnih sejmov na prostem na avstrijskem Koroškem. Na sedem hektarjev velikem župnijskem travniku v Pliberku bo do ponedeljka ponujalo svoje izdelke okoli 300 razstavljalcev. Za domače obrtnike je to po poročanju Slovenskega uredništva ORF iz Celovca pomemben gospodarski dejavnik, četudi za večino ni glavni vir dohodka, rezultati ponavadi pridejo pozneje. Za mestno občino Pliberški jormak vsekakor ni donosen, nasprotno, prinaša primanjkljaj zaradi visokih stroškov za infrastrukturo, elektriko in varnost. Ker stroškov z najemninami ne pokrivajo, se je pred dogodkom razvnela razprava o uvedbi vstopnine, ki pa jo je občinski svet že junija soglasno zavrnil, ker so bili mnenja, da mora Jormak ostati ljudsko slavje – kraj srečanja, zabave in razvedrila. Sejem je pomemben dogodek tudi za društva. Domače Slovensko prosvetno društvo Edinost ima že 50 let tam Svavejo uto, kjer bo tudi letos pester kulturni in družabni program. Organizatorji si ob ugodnem vremenu nadejajo do 140.000 obiskovalcev, tudi iz Slovenije.
Svetovalnica
V Svetovalnici smo gostili psihologinjo dr. Lilijano Šprah , višjo znanstveno sodelavko in predstojnico Družbenomedicinskega inštituta na Znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Govorili smo o duševnem zdravju kmetov, zlasti ob dejstvu, da tudi samomori med njimi niso redki.
Komentar tedna
V ponedeljek se začne novo šolsko leto. Naj bo polno želje po znanju, radovednosti, poguma za delanje napak, humorja, veselja ob majhnih zmagah in zaupanja med učitelji, učenci in starši. Naj bo leto, ko bo šola prostor srečanja, ne le informacij. Naj bo leto 2025/2026 leto, v katerem bomo vsakemu otroku znali reči: »Zmoreš. Verjamem vate.« In leto, v katerem bomo znali tudi sami sebi reči: »Zmorem. Verjamem vase.«
Komentar je pripravila Alenka Brovč, univ. dipl. ped. in prof. slov. ter članica DKPS.
Moja zgodba
2. avgusta je nekaj pred 99. rojstnim dnem umrl profesor sociologije, šef ljubljanske Udbe, ki je kasneje postal svetovalec predsednika Milana Kučana Zdenko Roter. Kdo je bil pravzaprav bil ta zasliševalec škofa Vovka, številnih po vojni zaprtih duhovnikov? O tem nam je nekaj več povedal eden največjih poznavalcev arhivskega gradiva bivših tajnih služb pri nas mag. Igor Omerza.
Doživetja narave
Predstavili smo letošnje radijsko kolesarjenje Od Marije k Mariji - od prijatelja k prijatelju. Tokrat se radijska ekipa odpravlja v deželo Martina Krpana: od Ilirske Bistrice do Stične. Kje natančno bo tekla kolesarska pot, kakšni bodo vsebinski poudarki in kje postanki? V drugem delu se nam je oglasil alpinist Aleš Česen, ki je točno pred mesecem dni z avstrijskim soplezalcem stopil na vrh še neosvojenega šest tisočaka v Karakorumu.
Za življenje
Tokrat smo z našim gostom spregovorili o vstopu v novo katehetsko, šolsko, študijsko leto, o naporih in vsem lepem v tem omenjenem času.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Sobotna iskrica
Z Matejo Gomboc z uredništva revije Mavrica smo se pripravili na vstop v novo šolsko leto in povabili nove naročnike k listanju Mavrice. Poleg tega smo se podali tudi na Rdeči breg, ob cerkev sv. Ignacija na Pohorju, kjer so se zbrali otroci z vse Slovenije na delovnem taboru in prostovoljno pomagali na okoliških kmetijah. Zlagali so drva, zidali, pleli, ob večerih pa poskrbeli še za duhovnost.
Iz naših krajev
Poročali smo o gradnji nove zdravstvene postaje v Mariboru, rekonstrukcij dela ceste s pločnikom med Zajčjim Vrhom in Dolžem v Novem mestu, razvojnih projektih občine Podlehnik in nezakonitem kampiranju na Zgornjem Gorenjskem.