Is podcast
France Gorše (1897 - 1986)

Kipar France Gorše je bil učenec Repiča in Meštroviča. Že leta 1930 je razstavljal na beneškem bienalu. Doma se je uveljavil že pred vojno. Po njej je živel v Trstu, nato v New Yorku in nazadnje v Svečah na Koroškem, ker ga domovina ni sprejela. Tam je poleg galerije postavil tudi Vrt slovenskih koroških kulturnikov. Njegova dela najdemo v Sloveniji, obeh Amerikah, Kanadi in številnih evropskih državah. 

Tone Gorjup

spomin

17. 7. 2022
France Gorše (1897 - 1986)

Kipar France Gorše je bil učenec Repiča in Meštroviča. Že leta 1930 je razstavljal na beneškem bienalu. Doma se je uveljavil že pred vojno. Po njej je živel v Trstu, nato v New Yorku in nazadnje v Svečah na Koroškem, ker ga domovina ni sprejela. Tam je poleg galerije postavil tudi Vrt slovenskih koroških kulturnikov. Njegova dela najdemo v Sloveniji, obeh Amerikah, Kanadi in številnih evropskih državah. 

Tone Gorjup

VEČ ...|17. 7. 2022
France Gorše (1897 - 1986)

Kipar France Gorše je bil učenec Repiča in Meštroviča. Že leta 1930 je razstavljal na beneškem bienalu. Doma se je uveljavil že pred vojno. Po njej je živel v Trstu, nato v New Yorku in nazadnje v Svečah na Koroškem, ker ga domovina ni sprejela. Tam je poleg galerije postavil tudi Vrt slovenskih koroških kulturnikov. Njegova dela najdemo v Sloveniji, obeh Amerikah, Kanadi in številnih evropskih državah. 

Tone Gorjup

spomin

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|18. 9. 2022
Božidar Ted Kramolc (1922 - 2013)

Kramolc je bil arhitekt in slikar, ki je tudi pisal. Čeprav je bil učenec Plečnika, Sternena, Jakca in Goršeta, je zaradi vojnih razmer in internacije v Gonars, akademijo končal v Torontu. Bil je mojster risbe, akvarela in grafike, pa tudi umetniške besede. Večino svojih del je tudi likovno opremil. Po osamosvojitvi je večkrat obiskal Slovenijo. V Ljubljani je izšla zbirka njegove kratke proze Podobe iz arhivov ter romani Potica za navadni dan, Tango v svilenih coklah in Sol v grlu. 

Božidar Ted Kramolc (1922 - 2013)

Kramolc je bil arhitekt in slikar, ki je tudi pisal. Čeprav je bil učenec Plečnika, Sternena, Jakca in Goršeta, je zaradi vojnih razmer in internacije v Gonars, akademijo končal v Torontu. Bil je mojster risbe, akvarela in grafike, pa tudi umetniške besede. Večino svojih del je tudi likovno opremil. Po osamosvojitvi je večkrat obiskal Slovenijo. V Ljubljani je izšla zbirka njegove kratke proze Podobe iz arhivov ter romani Potica za navadni dan, Tango v svilenih coklah in Sol v grlu. 

spomin info izobraževanje kultura umetnost

Graditelji slovenskega doma

Božidar Ted Kramolc (1922 - 2013)

Kramolc je bil arhitekt in slikar, ki je tudi pisal. Čeprav je bil učenec Plečnika, Sternena, Jakca in Goršeta, je zaradi vojnih razmer in internacije v Gonars, akademijo končal v Torontu. Bil je mojster risbe, akvarela in grafike, pa tudi umetniške besede. Večino svojih del je tudi likovno opremil. Po osamosvojitvi je večkrat obiskal Slovenijo. V Ljubljani je izšla zbirka njegove kratke proze Podobe iz arhivov ter romani Potica za navadni dan, Tango v svilenih coklah in Sol v grlu. 

VEČ ...|18. 9. 2022
Božidar Ted Kramolc (1922 - 2013)

Kramolc je bil arhitekt in slikar, ki je tudi pisal. Čeprav je bil učenec Plečnika, Sternena, Jakca in Goršeta, je zaradi vojnih razmer in internacije v Gonars, akademijo končal v Torontu. Bil je mojster risbe, akvarela in grafike, pa tudi umetniške besede. Večino svojih del je tudi likovno opremil. Po osamosvojitvi je večkrat obiskal Slovenijo. V Ljubljani je izšla zbirka njegove kratke proze Podobe iz arhivov ter romani Potica za navadni dan, Tango v svilenih coklah in Sol v grlu. 

Tone Gorjup

spomin info izobraževanje kultura umetnost

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|21. 8. 2022
Nada Matičič (1922 - 2004)

Učiteljica in pisateljica Nada Matičič, v Litiji rojena Ljubljančanka, je po študiju slavistike učila na ljubljanskih srednjih šolah. Čeprav je bil oče Ivan Matičič pisatelj, je hodila povsem svojo literarno pot. Pogosto je opisovala iskanje mladostnikov, spomine ali vprašanja polpreteklega in sodobnega časa. Pri vsem tem je imela izreden čut za pravico in etičnost. To kar nas razdvaja še danes, je opisala z besedami: „Petdeset let Krvave svobode je dolga doba, ki je ljudem vtisnila strah, podložnost, jih razvrednotila tako, da jim je pohabila duše.“

Nada Matičič (1922 - 2004)

Učiteljica in pisateljica Nada Matičič, v Litiji rojena Ljubljančanka, je po študiju slavistike učila na ljubljanskih srednjih šolah. Čeprav je bil oče Ivan Matičič pisatelj, je hodila povsem svojo literarno pot. Pogosto je opisovala iskanje mladostnikov, spomine ali vprašanja polpreteklega in sodobnega časa. Pri vsem tem je imela izreden čut za pravico in etičnost. To kar nas razdvaja še danes, je opisala z besedami: „Petdeset let Krvave svobode je dolga doba, ki je ljudem vtisnila strah, podložnost, jih razvrednotila tako, da jim je pohabila duše.“

spomin

Graditelji slovenskega doma

Nada Matičič (1922 - 2004)

Učiteljica in pisateljica Nada Matičič, v Litiji rojena Ljubljančanka, je po študiju slavistike učila na ljubljanskih srednjih šolah. Čeprav je bil oče Ivan Matičič pisatelj, je hodila povsem svojo literarno pot. Pogosto je opisovala iskanje mladostnikov, spomine ali vprašanja polpreteklega in sodobnega časa. Pri vsem tem je imela izreden čut za pravico in etičnost. To kar nas razdvaja še danes, je opisala z besedami: „Petdeset let Krvave svobode je dolga doba, ki je ljudem vtisnila strah, podložnost, jih razvrednotila tako, da jim je pohabila duše.“

VEČ ...|21. 8. 2022
Nada Matičič (1922 - 2004)

Učiteljica in pisateljica Nada Matičič, v Litiji rojena Ljubljančanka, je po študiju slavistike učila na ljubljanskih srednjih šolah. Čeprav je bil oče Ivan Matičič pisatelj, je hodila povsem svojo literarno pot. Pogosto je opisovala iskanje mladostnikov, spomine ali vprašanja polpreteklega in sodobnega časa. Pri vsem tem je imela izreden čut za pravico in etičnost. To kar nas razdvaja še danes, je opisala z besedami: „Petdeset let Krvave svobode je dolga doba, ki je ljudem vtisnila strah, podložnost, jih razvrednotila tako, da jim je pohabila duše.“

Tone Gorjup

spomin

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|19. 6. 2022
Arhar Vojan Tihomir (1922 - 2007)

Bil je pesnik, pisatelj, publicist in bibliotekar. Med vojno v Gonarsu in na prisilnem delu. Končal je študij zgodovine, zemljepisa in psihologije. Delal je v različnih vzgojno-izobraževalnih ustanovah in uporavnih službah. Znan je predvsem kot odličen pesnik za najmlajše; številne pesmi so doživele uglasbitve. Pisal je tudi za odrasle. Po upokojitvi je živel v Stični, napisal knjigo osv. Bernardu, p. Simonu Ašiču in zgodovinski prikaz obnovljene stiške opatije Oživljena tihota. 

Arhar Vojan Tihomir (1922 - 2007)

Bil je pesnik, pisatelj, publicist in bibliotekar. Med vojno v Gonarsu in na prisilnem delu. Končal je študij zgodovine, zemljepisa in psihologije. Delal je v različnih vzgojno-izobraževalnih ustanovah in uporavnih službah. Znan je predvsem kot odličen pesnik za najmlajše; številne pesmi so doživele uglasbitve. Pisal je tudi za odrasle. Po upokojitvi je živel v Stični, napisal knjigo osv. Bernardu, p. Simonu Ašiču in zgodovinski prikaz obnovljene stiške opatije Oživljena tihota. 

spomin Zgodbe za otroke kultura mladi otroci

Graditelji slovenskega doma

Arhar Vojan Tihomir (1922 - 2007)

Bil je pesnik, pisatelj, publicist in bibliotekar. Med vojno v Gonarsu in na prisilnem delu. Končal je študij zgodovine, zemljepisa in psihologije. Delal je v različnih vzgojno-izobraževalnih ustanovah in uporavnih službah. Znan je predvsem kot odličen pesnik za najmlajše; številne pesmi so doživele uglasbitve. Pisal je tudi za odrasle. Po upokojitvi je živel v Stični, napisal knjigo osv. Bernardu, p. Simonu Ašiču in zgodovinski prikaz obnovljene stiške opatije Oživljena tihota. 

VEČ ...|19. 6. 2022
Arhar Vojan Tihomir (1922 - 2007)

Bil je pesnik, pisatelj, publicist in bibliotekar. Med vojno v Gonarsu in na prisilnem delu. Končal je študij zgodovine, zemljepisa in psihologije. Delal je v različnih vzgojno-izobraževalnih ustanovah in uporavnih službah. Znan je predvsem kot odličen pesnik za najmlajše; številne pesmi so doživele uglasbitve. Pisal je tudi za odrasle. Po upokojitvi je živel v Stični, napisal knjigo osv. Bernardu, p. Simonu Ašiču in zgodovinski prikaz obnovljene stiške opatije Oživljena tihota. 

Tone Gorjup

spomin Zgodbe za otroke kultura mladi otroci

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|15. 5. 2022
Jurij Slatkonja (1456 - 1522)

Glasbenik, humanist in prvi redni dunajski škof Jurij Slatkónja je bil po rodu Ljubljančan. Po študiju in duhovniškem posvečenju je predaval na dunajski univerzi. Užival je velik ugled na dvoru cesarja Maksimilijana I. Tam je bil dvorni svétnik, kaplan in pevovodja cesarskega zbora ter ustanovitelj slovitih Dunajskih dečkov, 1513 pa je postal prvi dunajski škof. 

Jurij Slatkonja (1456 - 1522)

Glasbenik, humanist in prvi redni dunajski škof Jurij Slatkónja je bil po rodu Ljubljančan. Po študiju in duhovniškem posvečenju je predaval na dunajski univerzi. Užival je velik ugled na dvoru cesarja Maksimilijana I. Tam je bil dvorni svétnik, kaplan in pevovodja cesarskega zbora ter ustanovitelj slovitih Dunajskih dečkov, 1513 pa je postal prvi dunajski škof. 

spomin glasba izobraževanje kultura

Graditelji slovenskega doma

Jurij Slatkonja (1456 - 1522)

Glasbenik, humanist in prvi redni dunajski škof Jurij Slatkónja je bil po rodu Ljubljančan. Po študiju in duhovniškem posvečenju je predaval na dunajski univerzi. Užival je velik ugled na dvoru cesarja Maksimilijana I. Tam je bil dvorni svétnik, kaplan in pevovodja cesarskega zbora ter ustanovitelj slovitih Dunajskih dečkov, 1513 pa je postal prvi dunajski škof. 

VEČ ...|15. 5. 2022
Jurij Slatkonja (1456 - 1522)

Glasbenik, humanist in prvi redni dunajski škof Jurij Slatkónja je bil po rodu Ljubljančan. Po študiju in duhovniškem posvečenju je predaval na dunajski univerzi. Užival je velik ugled na dvoru cesarja Maksimilijana I. Tam je bil dvorni svétnik, kaplan in pevovodja cesarskega zbora ter ustanovitelj slovitih Dunajskih dečkov, 1513 pa je postal prvi dunajski škof. 

Tone Gorjup

spomin glasba izobraževanje kultura

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|17. 4. 2022
Maksimilijan Jezernik (1922 - 2015)

Tokrat vam v oddaji graditelji predstavljamo dolgoletnega ravnatelja papeškega zavoda Slovenik v Rimu apostolskega pronotarja Maksimilijana Jezêrnika. Bil je ravnatelj Zavoda za širjenje vere, profesor na Urbaniani, pa tudi pobudnik Slovenske teološke akademije ter goreč misijonski delavec. Vrsto let je bil postulator za beatifikacijo škofa Slomška; sodeloval je pri postopku za Baragovo beatifikacijo. 

Maksimilijan Jezernik (1922 - 2015)

Tokrat vam v oddaji graditelji predstavljamo dolgoletnega ravnatelja papeškega zavoda Slovenik v Rimu apostolskega pronotarja Maksimilijana Jezêrnika. Bil je ravnatelj Zavoda za širjenje vere, profesor na Urbaniani, pa tudi pobudnik Slovenske teološke akademije ter goreč misijonski delavec. Vrsto let je bil postulator za beatifikacijo škofa Slomška; sodeloval je pri postopku za Baragovo beatifikacijo. 

spomin duhovnost izobraževanje kultura misijon papež

Graditelji slovenskega doma

Maksimilijan Jezernik (1922 - 2015)

Tokrat vam v oddaji graditelji predstavljamo dolgoletnega ravnatelja papeškega zavoda Slovenik v Rimu apostolskega pronotarja Maksimilijana Jezêrnika. Bil je ravnatelj Zavoda za širjenje vere, profesor na Urbaniani, pa tudi pobudnik Slovenske teološke akademije ter goreč misijonski delavec. Vrsto let je bil postulator za beatifikacijo škofa Slomška; sodeloval je pri postopku za Baragovo beatifikacijo. 

VEČ ...|17. 4. 2022
Maksimilijan Jezernik (1922 - 2015)

Tokrat vam v oddaji graditelji predstavljamo dolgoletnega ravnatelja papeškega zavoda Slovenik v Rimu apostolskega pronotarja Maksimilijana Jezêrnika. Bil je ravnatelj Zavoda za širjenje vere, profesor na Urbaniani, pa tudi pobudnik Slovenske teološke akademije ter goreč misijonski delavec. Vrsto let je bil postulator za beatifikacijo škofa Slomška; sodeloval je pri postopku za Baragovo beatifikacijo. 

Tone Gorjup

spomin duhovnost izobraževanje kultura misijon papež

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|20. 3. 2022
Škof Jožef Smej (1922 - 2020)

Prekmurski očak škof Jožef Smej je bil dušni pastir, pa tudi cerkveni zgodovinar, ekumenski delavec, pesnik, pisatelj in prevajalec. Soboški škof Peter Štumpf je o njem dejal: »Ne da bi se s tem ponašal, je on sam z leti postal močna zlata vez med Prekmurci in ostalimi Slovenci; med Prekmurci in porabskimi Slovenci; med Prekmurci, Madžari, Hrvati in Nemci, med katoličani in evangeličani. Nikogar ni spregledal – ne Romov, ne zapuščenih, ne ubogih.«

Škof Jožef Smej (1922 - 2020)

Prekmurski očak škof Jožef Smej je bil dušni pastir, pa tudi cerkveni zgodovinar, ekumenski delavec, pesnik, pisatelj in prevajalec. Soboški škof Peter Štumpf je o njem dejal: »Ne da bi se s tem ponašal, je on sam z leti postal močna zlata vez med Prekmurci in ostalimi Slovenci; med Prekmurci in porabskimi Slovenci; med Prekmurci, Madžari, Hrvati in Nemci, med katoličani in evangeličani. Nikogar ni spregledal – ne Romov, ne zapuščenih, ne ubogih.«

spomin

Graditelji slovenskega doma

Škof Jožef Smej (1922 - 2020)

Prekmurski očak škof Jožef Smej je bil dušni pastir, pa tudi cerkveni zgodovinar, ekumenski delavec, pesnik, pisatelj in prevajalec. Soboški škof Peter Štumpf je o njem dejal: »Ne da bi se s tem ponašal, je on sam z leti postal močna zlata vez med Prekmurci in ostalimi Slovenci; med Prekmurci in porabskimi Slovenci; med Prekmurci, Madžari, Hrvati in Nemci, med katoličani in evangeličani. Nikogar ni spregledal – ne Romov, ne zapuščenih, ne ubogih.«

VEČ ...|20. 3. 2022
Škof Jožef Smej (1922 - 2020)

Prekmurski očak škof Jožef Smej je bil dušni pastir, pa tudi cerkveni zgodovinar, ekumenski delavec, pesnik, pisatelj in prevajalec. Soboški škof Peter Štumpf je o njem dejal: »Ne da bi se s tem ponašal, je on sam z leti postal močna zlata vez med Prekmurci in ostalimi Slovenci; med Prekmurci in porabskimi Slovenci; med Prekmurci, Madžari, Hrvati in Nemci, med katoličani in evangeličani. Nikogar ni spregledal – ne Romov, ne zapuščenih, ne ubogih.«

Tone Gorjup

spomin

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|20. 2. 2022
Cvetana Príol (1922 - 1973)

Učiteljica glasbe, Božja služabnica Cvetána Príol je bila Mariborčanka. Po klasični gimnaziji se je odločila za študij glasbe. Med vojno je na prisilnem delu v tovarni tankov blizu Gradca hudo zbolela. Posledice je čutila vse življenje, v katerem je izkusila vrsto bolezni. Njen duhovni voditelj jezuit p. Jakob Lavra je o njej zapisal: »Cvetana je svoje življenje ponudila Bogu kot zadostilno žrtev, da Bog ohrani Slovencem vero in Cerkev. Bog je to njeno ponudbo sprejel. Kmalu se je začel njen križev pot po bolnišnicah in sanatorijih. Trajal je do njene smrti leta 1973.« Škofijski postopek za njeno beatifikacijo se je začel 1. marca leta 2003.

Cvetana Príol (1922 - 1973)

Učiteljica glasbe, Božja služabnica Cvetána Príol je bila Mariborčanka. Po klasični gimnaziji se je odločila za študij glasbe. Med vojno je na prisilnem delu v tovarni tankov blizu Gradca hudo zbolela. Posledice je čutila vse življenje, v katerem je izkusila vrsto bolezni. Njen duhovni voditelj jezuit p. Jakob Lavra je o njej zapisal: »Cvetana je svoje življenje ponudila Bogu kot zadostilno žrtev, da Bog ohrani Slovencem vero in Cerkev. Bog je to njeno ponudbo sprejel. Kmalu se je začel njen križev pot po bolnišnicah in sanatorijih. Trajal je do njene smrti leta 1973.« Škofijski postopek za njeno beatifikacijo se je začel 1. marca leta 2003.

spomin

Graditelji slovenskega doma

Cvetana Príol (1922 - 1973)

Učiteljica glasbe, Božja služabnica Cvetána Príol je bila Mariborčanka. Po klasični gimnaziji se je odločila za študij glasbe. Med vojno je na prisilnem delu v tovarni tankov blizu Gradca hudo zbolela. Posledice je čutila vse življenje, v katerem je izkusila vrsto bolezni. Njen duhovni voditelj jezuit p. Jakob Lavra je o njej zapisal: »Cvetana je svoje življenje ponudila Bogu kot zadostilno žrtev, da Bog ohrani Slovencem vero in Cerkev. Bog je to njeno ponudbo sprejel. Kmalu se je začel njen križev pot po bolnišnicah in sanatorijih. Trajal je do njene smrti leta 1973.« Škofijski postopek za njeno beatifikacijo se je začel 1. marca leta 2003.

VEČ ...|20. 2. 2022
Cvetana Príol (1922 - 1973)

Učiteljica glasbe, Božja služabnica Cvetána Príol je bila Mariborčanka. Po klasični gimnaziji se je odločila za študij glasbe. Med vojno je na prisilnem delu v tovarni tankov blizu Gradca hudo zbolela. Posledice je čutila vse življenje, v katerem je izkusila vrsto bolezni. Njen duhovni voditelj jezuit p. Jakob Lavra je o njej zapisal: »Cvetana je svoje življenje ponudila Bogu kot zadostilno žrtev, da Bog ohrani Slovencem vero in Cerkev. Bog je to njeno ponudbo sprejel. Kmalu se je začel njen križev pot po bolnišnicah in sanatorijih. Trajal je do njene smrti leta 1973.« Škofijski postopek za njeno beatifikacijo se je začel 1. marca leta 2003.

Tone Gorjup

spomin

Graditelji slovenskega doma

V oddaji Graditelji slovenskega doma predstavljamo Slovence in Slovenke iz matične domovine, zamejstva in zdomstva, ki so s svojim življenjem in delom gradili “slovenski dom” in zapustili trajne sledi v naši preteklosti.

Poskušamo predstaviti čim več rojakov in rojakinj, ki so sooblikovali našo preteklost in utrdili slovenstvo med nami in v svetu. Običajno predstavimo življenje posameznika, kronološko ali kako drugače predstavimo njegova dela, njihov vpliv na okolje in odzive na njihovo delo. Pozorni smo na stoletnice in v skladu z njimi oblikujemo tudi oddaje.

Tone Gorjup

Tone Gorjup

Priporočamo
|
Aktualno

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|28. 9. 2022
Backstreet Boys

Večer je prinesel nekaj glasbenih novosti in opozoril, da se čez teden dni vrača oddaja Moja generacija. Prihajajo zanimiva vprašanja, tekmovalci in širjenje obzorij. Veseli nas, da bomo znova lahko povezani s pestrostjo generacij.

Backstreet Boys

Večer je prinesel nekaj glasbenih novosti in opozoril, da se čez teden dni vrača oddaja Moja generacija. Prihajajo zanimiva vprašanja, tekmovalci in širjenje obzorij. Veseli nas, da bomo znova lahko povezani s pestrostjo generacij.

Marjan Bunič

mladistariglasbakulturazabava

Moja zgodba

VEČ ...|25. 9. 2022
Ida Smerdel - pričevanje

Prisluhnete lahko pripovedi stoletnice Ide Smerdel, ki je bila rojena v vasici Podstenjšek med Pivko in Brkini. Italijanski okupatorji so njihovo vas požgali leta 1942. Zatem je bila internirana v taborišče v Italiji. Po italijanski kapitulaciji leta 1943, so jo Nemci odpeljali na prisilno delo v Wiener Neustadt. Tam je doživela in preživela nekaj najhujših bombardiranj zavezniških letal tega mesta. Tudi v najtežjih življenjskih preizkušnjah je zmogla obdržati pogum in najti veselje do življenja.

Ida Smerdel - pričevanje

Prisluhnete lahko pripovedi stoletnice Ide Smerdel, ki je bila rojena v vasici Podstenjšek med Pivko in Brkini. Italijanski okupatorji so njihovo vas požgali leta 1942. Zatem je bila internirana v taborišče v Italiji. Po italijanski kapitulaciji leta 1943, so jo Nemci odpeljali na prisilno delo v Wiener Neustadt. Tam je doživela in preživela nekaj najhujših bombardiranj zavezniških letal tega mesta. Tudi v najtežjih življenjskih preizkušnjah je zmogla obdržati pogum in najti veselje do življenja.

Jože Bartolj

spominpolitikaIda Smerdelpričevanje2. sv. vojna

Naš pogled

VEČ ...|27. 9. 2022
Marta Jerebič: O spremembah družinskega zakonika

  Razmišljam na simbolni ravni – z zgodbo o modernem vlaku, ki trči v otroke, ki se nič hudega sluteč igrajo na železniških tirih. Ko povozi otroke, se ne ustavi, ne opazi razdejanja, ki ga je povzročil.
 

Marta Jerebič: O spremembah družinskega zakonika

  Razmišljam na simbolni ravni – z zgodbo o modernem vlaku, ki trči v otroke, ki se nič hudega sluteč igrajo na železniških tirih. Ko povozi otroke, se ne ustavi, ne opazi razdejanja, ki ga je povzročil.
 

Marta Jerebič

komentar

Sol in luč

VEČ ...|27. 9. 2022
Jane Goodall: Knjiga upanja: Mladi so danes malodušni, ker so izgubili upanje glede prihodnosti.

Zavedam se, da gremo skozi temne čase. V knjigi z bralci delim svoje razloge za upanje. Človeški intelekt, trdoživost narave, energija, entuziazem in odločnost mladih za reševanje težav, ko jih prepoznajo, sprožijo ukrepanje neuklonljivega človeškega duha. Trdno verjamem, da upanje ni samo pobožna želja, ampak je akcija, spoznanje cilja in poti kako do cilja priti. Ob tem spoznanju zavihaš rokave in pot in cilj s trdim delom tudi uresničiš. To je moja razlaga besede upanje.«

Tako je delo z naslovom Knjiga upanja (Založba Učila) pospremila Jane Goodall, ki bi ji sicer težko rekli, da je avtorica, saj je knjiga napisana v obliki intervjuja, ki ga je pripravil Douglas Abrams. Svetovno znana naravoslovka, Jane Goodall v njej govori o realnosti v kateri smo, čeprav nezavedajoč se ukrajinske tragedije, govori o miru, o človeški naravi, o moči upanja in o neuklonljivosti človeškega duha. Pripravili smo nekaj odlomkov.

Jane Goodall: Knjiga upanja: Mladi so danes malodušni, ker so izgubili upanje glede prihodnosti.

Zavedam se, da gremo skozi temne čase. V knjigi z bralci delim svoje razloge za upanje. Človeški intelekt, trdoživost narave, energija, entuziazem in odločnost mladih za reševanje težav, ko jih prepoznajo, sprožijo ukrepanje neuklonljivega človeškega duha. Trdno verjamem, da upanje ni samo pobožna želja, ampak je akcija, spoznanje cilja in poti kako do cilja priti. Ob tem spoznanju zavihaš rokave in pot in cilj s trdim delom tudi uresničiš. To je moja razlaga besede upanje.«

Tako je delo z naslovom Knjiga upanja (Založba Učila) pospremila Jane Goodall, ki bi ji sicer težko rekli, da je avtorica, saj je knjiga napisana v obliki intervjuja, ki ga je pripravil Douglas Abrams. Svetovno znana naravoslovka, Jane Goodall v njej govori o realnosti v kateri smo, čeprav nezavedajoč se ukrajinske tragedije, govori o miru, o človeški naravi, o moči upanja in o neuklonljivosti človeškega duha. Pripravili smo nekaj odlomkov.

Tadej Sadar

družbanaravaodnosi

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|26. 9. 2022
P. Branko Cestnik o mladih v Stični, predsedniških volitvah in kulturi smrti

Gost pisatelj in duhovnik Branko Cestnik je spregovoril najprej o obisku predsednika Boruta Pahorja med katoliškimi mladimi v Stični. Pogovor se je nato dotaknil mladinske pastorale, ki ji je posvečen tokratni pastoralni tečaj. P. Branko je ne njem osredni predavatelj. Govorili smo tudi o prihajajočih predsedniških volitvah in obravnavi sprememb družinskega zakonika. Drugi del oddaje je bil posvečen podpori shodu za zaščito otrok in družin ter Pohodu za življenje.

P. Branko Cestnik o mladih v Stični, predsedniških volitvah in kulturi smrti

Gost pisatelj in duhovnik Branko Cestnik je spregovoril najprej o obisku predsednika Boruta Pahorja med katoliškimi mladimi v Stični. Pogovor se je nato dotaknil mladinske pastorale, ki ji je posvečen tokratni pastoralni tečaj. P. Branko je ne njem osredni predavatelj. Govorili smo tudi o prihajajočih predsedniških volitvah in obravnavi sprememb družinskega zakonika. Drugi del oddaje je bil posvečen podpori shodu za zaščito otrok in družin ter Pohodu za življenje.

Jože Bartolj

politikaBranko Cestnik

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|29. 9. 2022
373. oddaja

Dober dan, mama Helena – Braco Koren, Junge komm bald wieder - Freddy Quinn, Vrati se sine – Vice Vukov, Pesem dežja - Irena Kohont, A Te Regarder – Charles Aznavour, A Man Without Love - Engelbert Humperdinck, Enakonočje - Pepel in kri, Ostaje nam muzika - Ljupka Dimitrovska, Sempre sempre - Al Bano in Romina Power, Pogum – Prizma, Love Of The Common Peolpe – Paul Young …  

373. oddaja

Dober dan, mama Helena – Braco Koren, Junge komm bald wieder - Freddy Quinn, Vrati se sine – Vice Vukov, Pesem dežja - Irena Kohont, A Te Regarder – Charles Aznavour, A Man Without Love - Engelbert Humperdinck, Enakonočje - Pepel in kri, Ostaje nam muzika - Ljupka Dimitrovska, Sempre sempre - Al Bano in Romina Power, Pogum – Prizma, Love Of The Common Peolpe – Paul Young …  

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|29. 9. 2022
Noč raziskovalcev 2022

V oddaji smo predstavili letošnjo “Noč raziskovalk in raziskovalcev”, predvsem pa projekt “Noč ima svojo moč”, katerega cilj je zasnovati skupek aktivnosti, ki bodo izvedene v okviru “Evropske noči raziskovalcev”.

Noč raziskovalcev 2022

V oddaji smo predstavili letošnjo “Noč raziskovalk in raziskovalcev”, predvsem pa projekt “Noč ima svojo moč”, katerega cilj je zasnovati skupek aktivnosti, ki bodo izvedene v okviru “Evropske noči raziskovalcev”.

Radio Ognjišče

družbanarava. miha koshiša eksperimentov

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|29. 9. 2022
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 29. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 29. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Kulturni utrinki

VEČ ...|29. 9. 2022
Izšla je nova zbirka spevov med berili in pred evangelijem za liturgično leto A

Izšla je nova zbirka spevov med berili in pred evangelijem za liturgično leto A

Jože Bartolj

kulturaglasbaCecilija OblonšekKatarina Vidmarzbirka spevov med berili in pred evangelijem za liturgično leto A