Is podcast France Gorše (1897 - 1986) Is podcast
France Gorše (1897 - 1986)

Kipar France Gorše je bil učenec Repiča in Meštroviča. Že leta 1930 je razstavljal na beneškem bienalu. Doma se je uveljavil že pred vojno. Po njej je živel v Trstu, nato v New Yorku in nazadnje v Svečah na Koroškem, ker ga domovina ni sprejela. Tam je poleg galerije postavil tudi Vrt slovenskih koroških kulturnikov. Njegova dela najdemo v Sloveniji, obeh Amerikah, Kanadi in številnih evropskih državah. 

Tone Gorjup

spomin

17. 7. 2022
France Gorše (1897 - 1986)

Kipar France Gorše je bil učenec Repiča in Meštroviča. Že leta 1930 je razstavljal na beneškem bienalu. Doma se je uveljavil že pred vojno. Po njej je živel v Trstu, nato v New Yorku in nazadnje v Svečah na Koroškem, ker ga domovina ni sprejela. Tam je poleg galerije postavil tudi Vrt slovenskih koroških kulturnikov. Njegova dela najdemo v Sloveniji, obeh Amerikah, Kanadi in številnih evropskih državah. 

Tone Gorjup

VEČ ...|17. 7. 2022
France Gorše (1897 - 1986)

Kipar France Gorše je bil učenec Repiča in Meštroviča. Že leta 1930 je razstavljal na beneškem bienalu. Doma se je uveljavil že pred vojno. Po njej je živel v Trstu, nato v New Yorku in nazadnje v Svečah na Koroškem, ker ga domovina ni sprejela. Tam je poleg galerije postavil tudi Vrt slovenskih koroških kulturnikov. Njegova dela najdemo v Sloveniji, obeh Amerikah, Kanadi in številnih evropskih državah. 

Tone Gorjup

spomin

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|15. 1. 2023
Valentin Inzko (1923 - 2002)

Valentin Inzko, doma v Svečah, Koroških Atenah, je bil šolnik, kulturnik, politik, mohorjan, človek dialoga in graditelj mostov. Vse življenjje je posvetil delu v dobro slovenskega naroda in sožitju. Imel je pomemben vpliv na pokoncilsko sinodo krške škofije in njene smernice na sobivanje dveh narodov in jezikov na Koroškem. 

Valentin Inzko (1923 - 2002)

Valentin Inzko, doma v Svečah, Koroških Atenah, je bil šolnik, kulturnik, politik, mohorjan, človek dialoga in graditelj mostov. Vse življenjje je posvetil delu v dobro slovenskega naroda in sožitju. Imel je pomemben vpliv na pokoncilsko sinodo krške škofije in njene smernice na sobivanje dveh narodov in jezikov na Koroškem. 

spomin družba

Graditelji slovenskega doma

Valentin Inzko (1923 - 2002)

Valentin Inzko, doma v Svečah, Koroških Atenah, je bil šolnik, kulturnik, politik, mohorjan, človek dialoga in graditelj mostov. Vse življenjje je posvetil delu v dobro slovenskega naroda in sožitju. Imel je pomemben vpliv na pokoncilsko sinodo krške škofije in njene smernice na sobivanje dveh narodov in jezikov na Koroškem. 

VEČ ...|15. 1. 2023
Valentin Inzko (1923 - 2002)

Valentin Inzko, doma v Svečah, Koroških Atenah, je bil šolnik, kulturnik, politik, mohorjan, človek dialoga in graditelj mostov. Vse življenjje je posvetil delu v dobro slovenskega naroda in sožitju. Imel je pomemben vpliv na pokoncilsko sinodo krške škofije in njene smernice na sobivanje dveh narodov in jezikov na Koroškem. 

Tone Gorjup

spomin družba

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|18. 12. 2022
Karel Destovnik Kajuh (1922-1944)

Med umetniki, ki jih je vzela vojna, sta Karel Destovnik Kajuh in France Balantič. Mlada pesnika, predana slovenstvu, domovini, predvsem pa poeziji. Oba sta slutila smrt in postala žrtvi bratomorne vojne, eden kot partizan, drugi kot domobranec. Izreden umetniški dar in tisto, kar sta uspela uresničiti, je pri enem in drugem zasenčila politika; dobila sta nalepki narodni heroj in izdajalec. Tokrat smo se ustavili pri leto dni mlajšemu Karlu Destóvniku Kajúhu in njegovi poeziji.

Karel Destovnik Kajuh (1922-1944)

Med umetniki, ki jih je vzela vojna, sta Karel Destovnik Kajuh in France Balantič. Mlada pesnika, predana slovenstvu, domovini, predvsem pa poeziji. Oba sta slutila smrt in postala žrtvi bratomorne vojne, eden kot partizan, drugi kot domobranec. Izreden umetniški dar in tisto, kar sta uspela uresničiti, je pri enem in drugem zasenčila politika; dobila sta nalepki narodni heroj in izdajalec. Tokrat smo se ustavili pri leto dni mlajšemu Karlu Destóvniku Kajúhu in njegovi poeziji.

spomin kultura izobraževanje družba

Graditelji slovenskega doma

Karel Destovnik Kajuh (1922-1944)

Med umetniki, ki jih je vzela vojna, sta Karel Destovnik Kajuh in France Balantič. Mlada pesnika, predana slovenstvu, domovini, predvsem pa poeziji. Oba sta slutila smrt in postala žrtvi bratomorne vojne, eden kot partizan, drugi kot domobranec. Izreden umetniški dar in tisto, kar sta uspela uresničiti, je pri enem in drugem zasenčila politika; dobila sta nalepki narodni heroj in izdajalec. Tokrat smo se ustavili pri leto dni mlajšemu Karlu Destóvniku Kajúhu in njegovi poeziji.

VEČ ...|18. 12. 2022
Karel Destovnik Kajuh (1922-1944)

Med umetniki, ki jih je vzela vojna, sta Karel Destovnik Kajuh in France Balantič. Mlada pesnika, predana slovenstvu, domovini, predvsem pa poeziji. Oba sta slutila smrt in postala žrtvi bratomorne vojne, eden kot partizan, drugi kot domobranec. Izreden umetniški dar in tisto, kar sta uspela uresničiti, je pri enem in drugem zasenčila politika; dobila sta nalepki narodni heroj in izdajalec. Tokrat smo se ustavili pri leto dni mlajšemu Karlu Destóvniku Kajúhu in njegovi poeziji.

Tone Gorjup

spomin kultura izobraževanje družba

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|20. 11. 2022
Nikolaj Jelóčnik (1919 – 1993)

Gledališčnik, pisatelj, dramatik in publicist Nikolaj Jelóčnik, po rodu Ljubljančan se je že v študentskih letih uveljavil kot režiser na frančiškanskem odru s Clodelovim Marijinim oznanjenjem. Maja 1945 se je umaknil na Koroško in bil pozneje „duša“ gledališkega življenja v Argentini. Med drugim je napisal oratorij o Fridriku Baragi Eno samó je potrebno. Posvečal se je raziskovanju medvojnih in povojnih dogodkov v Sloveniji. Tako je nastala knjižica Teharje so tlakovane z našo krvjo in pozneje obsežna monografija v dveh delih Stalinistična revolucija na Slovenskem.

Nikolaj Jelóčnik (1919 – 1993)

Gledališčnik, pisatelj, dramatik in publicist Nikolaj Jelóčnik, po rodu Ljubljančan se je že v študentskih letih uveljavil kot režiser na frančiškanskem odru s Clodelovim Marijinim oznanjenjem. Maja 1945 se je umaknil na Koroško in bil pozneje „duša“ gledališkega življenja v Argentini. Med drugim je napisal oratorij o Fridriku Baragi Eno samó je potrebno. Posvečal se je raziskovanju medvojnih in povojnih dogodkov v Sloveniji. Tako je nastala knjižica Teharje so tlakovane z našo krvjo in pozneje obsežna monografija v dveh delih Stalinistična revolucija na Slovenskem.

spomin zgodovina gledališče  domobranci

Graditelji slovenskega doma

Nikolaj Jelóčnik (1919 – 1993)

Gledališčnik, pisatelj, dramatik in publicist Nikolaj Jelóčnik, po rodu Ljubljančan se je že v študentskih letih uveljavil kot režiser na frančiškanskem odru s Clodelovim Marijinim oznanjenjem. Maja 1945 se je umaknil na Koroško in bil pozneje „duša“ gledališkega življenja v Argentini. Med drugim je napisal oratorij o Fridriku Baragi Eno samó je potrebno. Posvečal se je raziskovanju medvojnih in povojnih dogodkov v Sloveniji. Tako je nastala knjižica Teharje so tlakovane z našo krvjo in pozneje obsežna monografija v dveh delih Stalinistična revolucija na Slovenskem.

VEČ ...|20. 11. 2022
Nikolaj Jelóčnik (1919 – 1993)

Gledališčnik, pisatelj, dramatik in publicist Nikolaj Jelóčnik, po rodu Ljubljančan se je že v študentskih letih uveljavil kot režiser na frančiškanskem odru s Clodelovim Marijinim oznanjenjem. Maja 1945 se je umaknil na Koroško in bil pozneje „duša“ gledališkega življenja v Argentini. Med drugim je napisal oratorij o Fridriku Baragi Eno samó je potrebno. Posvečal se je raziskovanju medvojnih in povojnih dogodkov v Sloveniji. Tako je nastala knjižica Teharje so tlakovane z našo krvjo in pozneje obsežna monografija v dveh delih Stalinistična revolucija na Slovenskem.

Tone Gorjup

spomin zgodovina gledališče  domobranci

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|16. 10. 2022
Tone Zrnec (1921 – 2016)

Misijonar, izseljenski duhovnik, baragoslovec, vzgojitelj, pisatelj in urednik Tone Zrnec je bil doma iz vasi Laporje pri Turjaku. V začetku vojne se je pridružil lazaristom, v Ljubljani končal klasično gimnazijo, bogoslovje pa na Gregoriani v Rimu. Kot misijonar je deloval v Španiji, Argentini, Čilu in Peruju. Od leta 1959 do smrti je skrbel za Slovence v Torontu, najprej v župniji Marije Pomagaj in zatem Marije Brezmadežne. Bil je ravnatelj sobotne slovenske šole, zborovodja, vicepostulator za beatifikacijo škofa Baraga, urednik revije Božja beseda. Napisal je vodič Po Baragovi deželi, pripravil filmu o Baragovem življenju in delu Sledovi

Tone Zrnec (1921 – 2016)

Misijonar, izseljenski duhovnik, baragoslovec, vzgojitelj, pisatelj in urednik Tone Zrnec je bil doma iz vasi Laporje pri Turjaku. V začetku vojne se je pridružil lazaristom, v Ljubljani končal klasično gimnazijo, bogoslovje pa na Gregoriani v Rimu. Kot misijonar je deloval v Španiji, Argentini, Čilu in Peruju. Od leta 1959 do smrti je skrbel za Slovence v Torontu, najprej v župniji Marije Pomagaj in zatem Marije Brezmadežne. Bil je ravnatelj sobotne slovenske šole, zborovodja, vicepostulator za beatifikacijo škofa Baraga, urednik revije Božja beseda. Napisal je vodič Po Baragovi deželi, pripravil filmu o Baragovem življenju in delu Sledovi

spomin kultura vzgoja glasba

Graditelji slovenskega doma

Tone Zrnec (1921 – 2016)

Misijonar, izseljenski duhovnik, baragoslovec, vzgojitelj, pisatelj in urednik Tone Zrnec je bil doma iz vasi Laporje pri Turjaku. V začetku vojne se je pridružil lazaristom, v Ljubljani končal klasično gimnazijo, bogoslovje pa na Gregoriani v Rimu. Kot misijonar je deloval v Španiji, Argentini, Čilu in Peruju. Od leta 1959 do smrti je skrbel za Slovence v Torontu, najprej v župniji Marije Pomagaj in zatem Marije Brezmadežne. Bil je ravnatelj sobotne slovenske šole, zborovodja, vicepostulator za beatifikacijo škofa Baraga, urednik revije Božja beseda. Napisal je vodič Po Baragovi deželi, pripravil filmu o Baragovem življenju in delu Sledovi

VEČ ...|16. 10. 2022
Tone Zrnec (1921 – 2016)

Misijonar, izseljenski duhovnik, baragoslovec, vzgojitelj, pisatelj in urednik Tone Zrnec je bil doma iz vasi Laporje pri Turjaku. V začetku vojne se je pridružil lazaristom, v Ljubljani končal klasično gimnazijo, bogoslovje pa na Gregoriani v Rimu. Kot misijonar je deloval v Španiji, Argentini, Čilu in Peruju. Od leta 1959 do smrti je skrbel za Slovence v Torontu, najprej v župniji Marije Pomagaj in zatem Marije Brezmadežne. Bil je ravnatelj sobotne slovenske šole, zborovodja, vicepostulator za beatifikacijo škofa Baraga, urednik revije Božja beseda. Napisal je vodič Po Baragovi deželi, pripravil filmu o Baragovem življenju in delu Sledovi

Tone Gorjup

spomin kultura vzgoja glasba

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|18. 9. 2022
Božidar Ted Kramolc (1922 - 2013)

Kramolc je bil arhitekt in slikar, ki je tudi pisal. Čeprav je bil učenec Plečnika, Sternena, Jakca in Goršeta, je zaradi vojnih razmer in internacije v Gonars, akademijo končal v Torontu. Bil je mojster risbe, akvarela in grafike, pa tudi umetniške besede. Večino svojih del je tudi likovno opremil. Po osamosvojitvi je večkrat obiskal Slovenijo. V Ljubljani je izšla zbirka njegove kratke proze Podobe iz arhivov ter romani Potica za navadni dan, Tango v svilenih coklah in Sol v grlu. 

Božidar Ted Kramolc (1922 - 2013)

Kramolc je bil arhitekt in slikar, ki je tudi pisal. Čeprav je bil učenec Plečnika, Sternena, Jakca in Goršeta, je zaradi vojnih razmer in internacije v Gonars, akademijo končal v Torontu. Bil je mojster risbe, akvarela in grafike, pa tudi umetniške besede. Večino svojih del je tudi likovno opremil. Po osamosvojitvi je večkrat obiskal Slovenijo. V Ljubljani je izšla zbirka njegove kratke proze Podobe iz arhivov ter romani Potica za navadni dan, Tango v svilenih coklah in Sol v grlu. 

spomin info izobraževanje kultura umetnost

Graditelji slovenskega doma

Božidar Ted Kramolc (1922 - 2013)

Kramolc je bil arhitekt in slikar, ki je tudi pisal. Čeprav je bil učenec Plečnika, Sternena, Jakca in Goršeta, je zaradi vojnih razmer in internacije v Gonars, akademijo končal v Torontu. Bil je mojster risbe, akvarela in grafike, pa tudi umetniške besede. Večino svojih del je tudi likovno opremil. Po osamosvojitvi je večkrat obiskal Slovenijo. V Ljubljani je izšla zbirka njegove kratke proze Podobe iz arhivov ter romani Potica za navadni dan, Tango v svilenih coklah in Sol v grlu. 

VEČ ...|18. 9. 2022
Božidar Ted Kramolc (1922 - 2013)

Kramolc je bil arhitekt in slikar, ki je tudi pisal. Čeprav je bil učenec Plečnika, Sternena, Jakca in Goršeta, je zaradi vojnih razmer in internacije v Gonars, akademijo končal v Torontu. Bil je mojster risbe, akvarela in grafike, pa tudi umetniške besede. Večino svojih del je tudi likovno opremil. Po osamosvojitvi je večkrat obiskal Slovenijo. V Ljubljani je izšla zbirka njegove kratke proze Podobe iz arhivov ter romani Potica za navadni dan, Tango v svilenih coklah in Sol v grlu. 

Tone Gorjup

spomin info izobraževanje kultura umetnost

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|21. 8. 2022
Nada Matičič (1922 - 2004)

Učiteljica in pisateljica Nada Matičič, v Litiji rojena Ljubljančanka, je po študiju slavistike učila na ljubljanskih srednjih šolah. Čeprav je bil oče Ivan Matičič pisatelj, je hodila povsem svojo literarno pot. Pogosto je opisovala iskanje mladostnikov, spomine ali vprašanja polpreteklega in sodobnega časa. Pri vsem tem je imela izreden čut za pravico in etičnost. To kar nas razdvaja še danes, je opisala z besedami: „Petdeset let Krvave svobode je dolga doba, ki je ljudem vtisnila strah, podložnost, jih razvrednotila tako, da jim je pohabila duše.“

Nada Matičič (1922 - 2004)

Učiteljica in pisateljica Nada Matičič, v Litiji rojena Ljubljančanka, je po študiju slavistike učila na ljubljanskih srednjih šolah. Čeprav je bil oče Ivan Matičič pisatelj, je hodila povsem svojo literarno pot. Pogosto je opisovala iskanje mladostnikov, spomine ali vprašanja polpreteklega in sodobnega časa. Pri vsem tem je imela izreden čut za pravico in etičnost. To kar nas razdvaja še danes, je opisala z besedami: „Petdeset let Krvave svobode je dolga doba, ki je ljudem vtisnila strah, podložnost, jih razvrednotila tako, da jim je pohabila duše.“

spomin

Graditelji slovenskega doma

Nada Matičič (1922 - 2004)

Učiteljica in pisateljica Nada Matičič, v Litiji rojena Ljubljančanka, je po študiju slavistike učila na ljubljanskih srednjih šolah. Čeprav je bil oče Ivan Matičič pisatelj, je hodila povsem svojo literarno pot. Pogosto je opisovala iskanje mladostnikov, spomine ali vprašanja polpreteklega in sodobnega časa. Pri vsem tem je imela izreden čut za pravico in etičnost. To kar nas razdvaja še danes, je opisala z besedami: „Petdeset let Krvave svobode je dolga doba, ki je ljudem vtisnila strah, podložnost, jih razvrednotila tako, da jim je pohabila duše.“

VEČ ...|21. 8. 2022
Nada Matičič (1922 - 2004)

Učiteljica in pisateljica Nada Matičič, v Litiji rojena Ljubljančanka, je po študiju slavistike učila na ljubljanskih srednjih šolah. Čeprav je bil oče Ivan Matičič pisatelj, je hodila povsem svojo literarno pot. Pogosto je opisovala iskanje mladostnikov, spomine ali vprašanja polpreteklega in sodobnega časa. Pri vsem tem je imela izreden čut za pravico in etičnost. To kar nas razdvaja še danes, je opisala z besedami: „Petdeset let Krvave svobode je dolga doba, ki je ljudem vtisnila strah, podložnost, jih razvrednotila tako, da jim je pohabila duše.“

Tone Gorjup

spomin

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|19. 6. 2022
Arhar Vojan Tihomir (1922 - 2007)

Bil je pesnik, pisatelj, publicist in bibliotekar. Med vojno v Gonarsu in na prisilnem delu. Končal je študij zgodovine, zemljepisa in psihologije. Delal je v različnih vzgojno-izobraževalnih ustanovah in uporavnih službah. Znan je predvsem kot odličen pesnik za najmlajše; številne pesmi so doživele uglasbitve. Pisal je tudi za odrasle. Po upokojitvi je živel v Stični, napisal knjigo osv. Bernardu, p. Simonu Ašiču in zgodovinski prikaz obnovljene stiške opatije Oživljena tihota. 

Arhar Vojan Tihomir (1922 - 2007)

Bil je pesnik, pisatelj, publicist in bibliotekar. Med vojno v Gonarsu in na prisilnem delu. Končal je študij zgodovine, zemljepisa in psihologije. Delal je v različnih vzgojno-izobraževalnih ustanovah in uporavnih službah. Znan je predvsem kot odličen pesnik za najmlajše; številne pesmi so doživele uglasbitve. Pisal je tudi za odrasle. Po upokojitvi je živel v Stični, napisal knjigo osv. Bernardu, p. Simonu Ašiču in zgodovinski prikaz obnovljene stiške opatije Oživljena tihota. 

spomin Zgodbe za otroke kultura mladi otroci

Graditelji slovenskega doma

Arhar Vojan Tihomir (1922 - 2007)

Bil je pesnik, pisatelj, publicist in bibliotekar. Med vojno v Gonarsu in na prisilnem delu. Končal je študij zgodovine, zemljepisa in psihologije. Delal je v različnih vzgojno-izobraževalnih ustanovah in uporavnih službah. Znan je predvsem kot odličen pesnik za najmlajše; številne pesmi so doživele uglasbitve. Pisal je tudi za odrasle. Po upokojitvi je živel v Stični, napisal knjigo osv. Bernardu, p. Simonu Ašiču in zgodovinski prikaz obnovljene stiške opatije Oživljena tihota. 

VEČ ...|19. 6. 2022
Arhar Vojan Tihomir (1922 - 2007)

Bil je pesnik, pisatelj, publicist in bibliotekar. Med vojno v Gonarsu in na prisilnem delu. Končal je študij zgodovine, zemljepisa in psihologije. Delal je v različnih vzgojno-izobraževalnih ustanovah in uporavnih službah. Znan je predvsem kot odličen pesnik za najmlajše; številne pesmi so doživele uglasbitve. Pisal je tudi za odrasle. Po upokojitvi je živel v Stični, napisal knjigo osv. Bernardu, p. Simonu Ašiču in zgodovinski prikaz obnovljene stiške opatije Oživljena tihota. 

Tone Gorjup

spomin Zgodbe za otroke kultura mladi otroci

Graditelji slovenskega doma

V oddaji Graditelji slovenskega doma predstavljamo Slovence in Slovenke iz matične domovine, zamejstva in zdomstva, ki so s svojim življenjem in delom gradili “slovenski dom” in zapustili trajne sledi v naši preteklosti.

Poskušamo predstaviti čim več rojakov in rojakinj, ki so sooblikovali našo preteklost in utrdili slovenstvo med nami in v svetu. Običajno predstavimo življenje posameznika, kronološko ali kako drugače predstavimo njegova dela, njihov vpliv na okolje in odzive na njihovo delo. Pozorni smo na stoletnice in v skladu z njimi oblikujemo tudi oddaje.

Tone Gorjup

Tone Gorjup

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|4. 2. 2023
Naš gost Prešernov nagrajenec Herman Gvardjančič

Pred slovenskim kulturnim praznikom, ob prihajajočem 80 rojstnem dnevu in pred podelitvijo najvišjih državnih priznanj za delovanje na umetniških področjih, je bil v oddaji »Naš gost« letošnji Prešernov nagrajenec za življenjsko delo, akademski slikar in pedagog Herman Gvardjančič! Z njim smo govorili o umetnosti in ustvarjanju o pedagoškem delu in tudi o praznovanju praznika kulture, kajti Slovenci smo verjetno edini narod, ki imamo ob tem prazniku tudi dela prost dan …

Kar tri velike Gvardjančičeve razstave bodo v tem letu na ogled. Prva v Galeriji Equrna, ki ga je tudi predlagala za Prešernovo nagrado za življenjsko delo, zatem v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, tretja pa bo poleti v Škofji Loki.

Za Hermana Gvardjančiča je izjemno pomembna krajina. Ta je tista, ki ga resnično zanima. Ker prihaja iz okolice Škofje Loke (Gorenja vas – Reteče), smo govorili tudi o tem, da ima to mesto pri nas bržčas najdaljšo slikarsko tradicijo z brati Šubic, Ažbetom, Groharjem in še z vrsto drugih umetnikov brez katerih si težko predstavljamo slovensko slikarstvo, še posebej moderno. Sem se umešča tudi naš gost … 

Naš gost Prešernov nagrajenec Herman Gvardjančič

Pred slovenskim kulturnim praznikom, ob prihajajočem 80 rojstnem dnevu in pred podelitvijo najvišjih državnih priznanj za delovanje na umetniških področjih, je bil v oddaji »Naš gost« letošnji Prešernov nagrajenec za življenjsko delo, akademski slikar in pedagog Herman Gvardjančič! Z njim smo govorili o umetnosti in ustvarjanju o pedagoškem delu in tudi o praznovanju praznika kulture, kajti Slovenci smo verjetno edini narod, ki imamo ob tem prazniku tudi dela prost dan …

Kar tri velike Gvardjančičeve razstave bodo v tem letu na ogled. Prva v Galeriji Equrna, ki ga je tudi predlagala za Prešernovo nagrado za življenjsko delo, zatem v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, tretja pa bo poleti v Škofji Loki.

Za Hermana Gvardjančiča je izjemno pomembna krajina. Ta je tista, ki ga resnično zanima. Ker prihaja iz okolice Škofje Loke (Gorenja vas – Reteče), smo govorili tudi o tem, da ima to mesto pri nas bržčas najdaljšo slikarsko tradicijo z brati Šubic, Ažbetom, Groharjem in še z vrsto drugih umetnikov brez katerih si težko predstavljamo slovensko slikarstvo, še posebej moderno. Sem se umešča tudi naš gost … 

Radio Ognjišče

spominživljenjeHerman Gvardjančič

Program zadnjega tedna

VEČ ...|4. 2. 2023
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 04. februar 2023 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 04. februar 2023 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|3. 2. 2023
Angel dobrega glasu

Priznam, da mi ni vseeno in sem rad na dobrem glasu. Lažje zaspim, če vem, da ležim v postelji in ne nekomu v želodcu. A dobro vem, kam se bo nagnila tehtnica …

Angel dobrega glasu

Priznam, da mi ni vseeno in sem rad na dobrem glasu. Lažje zaspim, če vem, da ležim v postelji in ne nekomu v želodcu. A dobro vem, kam se bo nagnila tehtnica …

Gregor Čušin

duhovnost

Pogovor o

VEČ ...|1. 2. 2023
Predsednik NSi Matej Tonin

Govorili smo o delovanju in sodelovanju stranke v opoziciji, stanju v zdravstvu in gospodarstvu ter interpelaciji ministrice za kulturo.

Predsednik NSi Matej Tonin

Govorili smo o delovanju in sodelovanju stranke v opoziciji, stanju v zdravstvu in gospodarstvu ter interpelaciji ministrice za kulturo.

Marta Jerebič

politikaživljenje

Globine

VEČ ...|10. 1. 2023
Teologija papeža Benedikta XVI.

V Globinah smo odprli vrata teologiji pokojnega papeža Benedikta XVI. Dotaknili smo se tudi vprašanja tradicije in modernejših tokov znotraj Cerkve, saj naj bi bil prav zaslužni papež najbolj blizu vernikom, ki zagovarjajo latinsko liturgijo. Kako živi so ti tokovi znotraj Cerkve po svetu? Naš gost je bil vikar za slovenske vernike v goriški nadškofiji Karel Bolčina.

Teologija papeža Benedikta XVI.

V Globinah smo odprli vrata teologiji pokojnega papeža Benedikta XVI. Dotaknili smo se tudi vprašanja tradicije in modernejših tokov znotraj Cerkve, saj naj bi bil prav zaslužni papež najbolj blizu vernikom, ki zagovarjajo latinsko liturgijo. Kako živi so ti tokovi znotraj Cerkve po svetu? Naš gost je bil vikar za slovenske vernike v goriški nadškofiji Karel Bolčina.

Blaž Lesnik

duhovnostpapežCerkevpogovor2. vatikanski koncilpapež Benedikt XVI.papež Frančišek

Program zadnjega tedna

VEČ ...|4. 2. 2023
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 04. februar 2023 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 04. februar 2023 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|4. 2. 2023
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 4. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 4. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Naš gost

VEČ ...|4. 2. 2023
Naš gost Prešernov nagrajenec Herman Gvardjančič

Pred slovenskim kulturnim praznikom, ob prihajajočem 80 rojstnem dnevu in pred podelitvijo najvišjih državnih priznanj za delovanje na umetniških področjih, je bil v oddaji »Naš gost« letošnji Prešernov nagrajenec za življenjsko delo, akademski slikar in pedagog Herman Gvardjančič! Z njim smo govorili o umetnosti in ustvarjanju o pedagoškem delu in tudi o praznovanju praznika kulture, kajti Slovenci smo verjetno edini narod, ki imamo ob tem prazniku tudi dela prost dan …

Kar tri velike Gvardjančičeve razstave bodo v tem letu na ogled. Prva v Galeriji Equrna, ki ga je tudi predlagala za Prešernovo nagrado za življenjsko delo, zatem v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, tretja pa bo poleti v Škofji Loki.

Za Hermana Gvardjančiča je izjemno pomembna krajina. Ta je tista, ki ga resnično zanima. Ker prihaja iz okolice Škofje Loke (Gorenja vas – Reteče), smo govorili tudi o tem, da ima to mesto pri nas bržčas najdaljšo slikarsko tradicijo z brati Šubic, Ažbetom, Groharjem in še z vrsto drugih umetnikov brez katerih si težko predstavljamo slovensko slikarstvo, še posebej moderno. Sem se umešča tudi naš gost … 

Naš gost Prešernov nagrajenec Herman Gvardjančič

Pred slovenskim kulturnim praznikom, ob prihajajočem 80 rojstnem dnevu in pred podelitvijo najvišjih državnih priznanj za delovanje na umetniških področjih, je bil v oddaji »Naš gost« letošnji Prešernov nagrajenec za življenjsko delo, akademski slikar in pedagog Herman Gvardjančič! Z njim smo govorili o umetnosti in ustvarjanju o pedagoškem delu in tudi o praznovanju praznika kulture, kajti Slovenci smo verjetno edini narod, ki imamo ob tem prazniku tudi dela prost dan …

Kar tri velike Gvardjančičeve razstave bodo v tem letu na ogled. Prva v Galeriji Equrna, ki ga je tudi predlagala za Prešernovo nagrado za življenjsko delo, zatem v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, tretja pa bo poleti v Škofji Loki.

Za Hermana Gvardjančiča je izjemno pomembna krajina. Ta je tista, ki ga resnično zanima. Ker prihaja iz okolice Škofje Loke (Gorenja vas – Reteče), smo govorili tudi o tem, da ima to mesto pri nas bržčas najdaljšo slikarsko tradicijo z brati Šubic, Ažbetom, Groharjem in še z vrsto drugih umetnikov brez katerih si težko predstavljamo slovensko slikarstvo, še posebej moderno. Sem se umešča tudi naš gost … 

Radio Ognjišče

spominživljenjeHerman Gvardjančič

Za življenje

VEČ ...|4. 2. 2023
V vrtincu čustvenih zlorab

Tokrat smo vstopili v vrtinec čustvenih zlorab, ki lahko za odnose pomeni pravo razdejanje. Težko ga je prepoznati, saj se pogosto zgodi, da obe strani v njem plešeta svojo vlogo. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. V kontaktni oddaji so sodelovali tudi poslušalci s svojimi vprašanji.

V vrtincu čustvenih zlorab

Tokrat smo vstopili v vrtinec čustvenih zlorab, ki lahko za odnose pomeni pravo razdejanje. Težko ga je prepoznati, saj se pogosto zgodi, da obe strani v njem plešeta svojo vlogo. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. V kontaktni oddaji so sodelovali tudi poslušalci s svojimi vprašanji.

Radio Ognjišče

odnosivzgojačustvena zlorabafizično nasiljeotrociduhovnostnotranja rastpsihologija

Spominjamo se

VEČ ...|4. 2. 2023
Spominjamo se dne 4. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 4. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče