Is podcast Srečanje JRS v Bruslju Is podcast
Srečanje JRS v Bruslju

Direktor Jezuitskega združenja za begunce (JRS) Slovenije p. Robin Schweiger je predstavil srečanje narodnih voditeljev JRS Evrope v Belgiji, ki je potekalo pretekli mesec. Govorili o pomembnosti sinodalnosti, delu z dobrotniki, transparentnosti in delu z begunci iz Ukrajine. Praznovali so 30. obletnico delovanja JRS v Evropi. 

JRSMatjaž Merljak

politika info begunci

27. 11. 2022
Srečanje JRS v Bruslju

Direktor Jezuitskega združenja za begunce (JRS) Slovenije p. Robin Schweiger je predstavil srečanje narodnih voditeljev JRS Evrope v Belgiji, ki je potekalo pretekli mesec. Govorili o pomembnosti sinodalnosti, delu z dobrotniki, transparentnosti in delu z begunci iz Ukrajine. Praznovali so 30. obletnico delovanja JRS v Evropi. 

JRSMatjaž Merljak

VEČ ...|27. 11. 2022
Srečanje JRS v Bruslju

Direktor Jezuitskega združenja za begunce (JRS) Slovenije p. Robin Schweiger je predstavil srečanje narodnih voditeljev JRS Evrope v Belgiji, ki je potekalo pretekli mesec. Govorili o pomembnosti sinodalnosti, delu z dobrotniki, transparentnosti in delu z begunci iz Ukrajine. Praznovali so 30. obletnico delovanja JRS v Evropi. 

JRSMatjaž Merljak

politikainfobegunci

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|22. 9. 2024
Poslanica za 110. svetovni dan migrantov in beguncev

Tudi za letošnji svetovni dan migrantov in beguncev, ki bo prihodnjo nedeljo, 29. 9., je papež Frančišek napisal poslanico. O katerih tematikah piše in kako je problematika beguncev in migrantov urejena pri nas, nam je povedal direktor JRS p. dr. Robin Schweiger.

Poslanica za 110. svetovni dan migrantov in beguncev

Tudi za letošnji svetovni dan migrantov in beguncev, ki bo prihodnjo nedeljo, 29. 9., je papež Frančišek napisal poslanico. O katerih tematikah piše in kako je problematika beguncev in migrantov urejena pri nas, nam je povedal direktor JRS p. dr. Robin Schweiger.

begunci info jrs

Gradimo odprto družbo

Poslanica za 110. svetovni dan migrantov in beguncev

Tudi za letošnji svetovni dan migrantov in beguncev, ki bo prihodnjo nedeljo, 29. 9., je papež Frančišek napisal poslanico. O katerih tematikah piše in kako je problematika beguncev in migrantov urejena pri nas, nam je povedal direktor JRS p. dr. Robin Schweiger.

VEČ ...|22. 9. 2024
Poslanica za 110. svetovni dan migrantov in beguncev

Tudi za letošnji svetovni dan migrantov in beguncev, ki bo prihodnjo nedeljo, 29. 9., je papež Frančišek napisal poslanico. O katerih tematikah piše in kako je problematika beguncev in migrantov urejena pri nas, nam je povedal direktor JRS p. dr. Robin Schweiger.

JRS Matjaž Merljak

begunci info jrs

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|25. 8. 2024
Napoved Socialnega tedna 2024

Jezuitsko združenje za begunce JRS Slovenije se tudi letos pridružuje Socialni akademiji pri pripravi in izvedbi Socialnega tedna. Ta bo že 16. po vrsti in bo imel naslov: Polarizacija in mediji. Več nam je povedal Matej Cepin iz Socialne akademije. 

Napoved Socialnega tedna 2024

Jezuitsko združenje za begunce JRS Slovenije se tudi letos pridružuje Socialni akademiji pri pripravi in izvedbi Socialnega tedna. Ta bo že 16. po vrsti in bo imel naslov: Polarizacija in mediji. Več nam je povedal Matej Cepin iz Socialne akademije. 

vzgoja duhovnost info

Gradimo odprto družbo

Napoved Socialnega tedna 2024

Jezuitsko združenje za begunce JRS Slovenije se tudi letos pridružuje Socialni akademiji pri pripravi in izvedbi Socialnega tedna. Ta bo že 16. po vrsti in bo imel naslov: Polarizacija in mediji. Več nam je povedal Matej Cepin iz Socialne akademije. 

VEČ ...|25. 8. 2024
Napoved Socialnega tedna 2024

Jezuitsko združenje za begunce JRS Slovenije se tudi letos pridružuje Socialni akademiji pri pripravi in izvedbi Socialnega tedna. Ta bo že 16. po vrsti in bo imel naslov: Polarizacija in mediji. Več nam je povedal Matej Cepin iz Socialne akademije. 

JRS Matjaž Merljak

vzgoja duhovnost info

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|28. 7. 2024
Manifest solidarnosti

Jezuitsko združenje za begunce JRS je še z nekaterimi organizacijami ob dnevu begunca napisalo Manifest solidarnosti z naslovom: Eno deljeno človeštvo. Cilj manifesta je spodbuditi skupnosti in vse deležnike, da zavrnejo škodljiv odnos do beguncev, ter spodbujati skupne prostore pripadnosti in srečevanja.

Manifest solidarnosti

Jezuitsko združenje za begunce JRS je še z nekaterimi organizacijami ob dnevu begunca napisalo Manifest solidarnosti z naslovom: Eno deljeno človeštvo. Cilj manifesta je spodbuditi skupnosti in vse deležnike, da zavrnejo škodljiv odnos do beguncev, ter spodbujati skupne prostore pripadnosti in srečevanja.

info begunci družba

Gradimo odprto družbo

Manifest solidarnosti

Jezuitsko združenje za begunce JRS je še z nekaterimi organizacijami ob dnevu begunca napisalo Manifest solidarnosti z naslovom: Eno deljeno človeštvo. Cilj manifesta je spodbuditi skupnosti in vse deležnike, da zavrnejo škodljiv odnos do beguncev, ter spodbujati skupne prostore pripadnosti in srečevanja.

VEČ ...|28. 7. 2024
Manifest solidarnosti

Jezuitsko združenje za begunce JRS je še z nekaterimi organizacijami ob dnevu begunca napisalo Manifest solidarnosti z naslovom: Eno deljeno človeštvo. Cilj manifesta je spodbuditi skupnosti in vse deležnike, da zavrnejo škodljiv odnos do beguncev, ter spodbujati skupne prostore pripadnosti in srečevanja.

JRS Matjaž Merljak

info begunci družba

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|23. 6. 2024
Aktualni pogled na begunsko tematiko

Ob četrtkovem svetovnem dnevu beguncev (20. 6.) je aktualni pogled na tematiko in problematiko pripravil direktor Jezuitskega združenja za begunce JRS Slovenije, p. Robin Schweiger. 

Aktualni pogled na begunsko tematiko

Ob četrtkovem svetovnem dnevu beguncev (20. 6.) je aktualni pogled na tematiko in problematiko pripravil direktor Jezuitskega združenja za begunce JRS Slovenije, p. Robin Schweiger. 

begunci info družba

Gradimo odprto družbo

Aktualni pogled na begunsko tematiko

Ob četrtkovem svetovnem dnevu beguncev (20. 6.) je aktualni pogled na tematiko in problematiko pripravil direktor Jezuitskega združenja za begunce JRS Slovenije, p. Robin Schweiger. 

VEČ ...|23. 6. 2024
Aktualni pogled na begunsko tematiko

Ob četrtkovem svetovnem dnevu beguncev (20. 6.) je aktualni pogled na tematiko in problematiko pripravil direktor Jezuitskega združenja za begunce JRS Slovenije, p. Robin Schweiger. 

JRS Matjaž Merljak

begunci info družba

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|26. 5. 2024
JRS kritično o paktu o migracijah in azilu

Evropsko Jezuitsko združenje za begunce JRS je kritično do novega evropskega pakta o migracijah in azilu. Medtem ko so Združeni narodi politični dogovor med Svetom EU in Evropskim parlamentom pozdravili kot zelo pozitiven korak, so nevladne organizacije za pomoč migrantom medtem ocenile, da bo dogovor povzročil še več smrti na morju. Alberto Ares, direktor evropskega Jezuitskega združenja za begunce JRS pravi: „Evropska unija mora ponovno preveriti svoj moralni kompas. Vsaka reforma azilne in migracijske politike mora postaviti ljudi v središče, voditi pa mora vrednote Evrope kot so človekovo dostojanstvo, solidarnost in svoboda.

JRS kritično o paktu o migracijah in azilu

Evropsko Jezuitsko združenje za begunce JRS je kritično do novega evropskega pakta o migracijah in azilu. Medtem ko so Združeni narodi politični dogovor med Svetom EU in Evropskim parlamentom pozdravili kot zelo pozitiven korak, so nevladne organizacije za pomoč migrantom medtem ocenile, da bo dogovor povzročil še več smrti na morju. Alberto Ares, direktor evropskega Jezuitskega združenja za begunce JRS pravi: „Evropska unija mora ponovno preveriti svoj moralni kompas. Vsaka reforma azilne in migracijske politike mora postaviti ljudi v središče, voditi pa mora vrednote Evrope kot so človekovo dostojanstvo, solidarnost in svoboda.

begunci info jrs

Gradimo odprto družbo

JRS kritično o paktu o migracijah in azilu

Evropsko Jezuitsko združenje za begunce JRS je kritično do novega evropskega pakta o migracijah in azilu. Medtem ko so Združeni narodi politični dogovor med Svetom EU in Evropskim parlamentom pozdravili kot zelo pozitiven korak, so nevladne organizacije za pomoč migrantom medtem ocenile, da bo dogovor povzročil še več smrti na morju. Alberto Ares, direktor evropskega Jezuitskega združenja za begunce JRS pravi: „Evropska unija mora ponovno preveriti svoj moralni kompas. Vsaka reforma azilne in migracijske politike mora postaviti ljudi v središče, voditi pa mora vrednote Evrope kot so človekovo dostojanstvo, solidarnost in svoboda.

VEČ ...|26. 5. 2024
JRS kritično o paktu o migracijah in azilu

Evropsko Jezuitsko združenje za begunce JRS je kritično do novega evropskega pakta o migracijah in azilu. Medtem ko so Združeni narodi politični dogovor med Svetom EU in Evropskim parlamentom pozdravili kot zelo pozitiven korak, so nevladne organizacije za pomoč migrantom medtem ocenile, da bo dogovor povzročil še več smrti na morju. Alberto Ares, direktor evropskega Jezuitskega združenja za begunce JRS pravi: „Evropska unija mora ponovno preveriti svoj moralni kompas. Vsaka reforma azilne in migracijske politike mora postaviti ljudi v središče, voditi pa mora vrednote Evrope kot so človekovo dostojanstvo, solidarnost in svoboda.

JRS Matjaž Merljak

begunci info jrs

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|28. 4. 2024
Jezuiti so od začetka vojne pomagali več kot 100.000 ukrajinskim beguncem

Evropski direktor Jezuitskega združenja za begunce JRS p. Alberto Ares je ob drugi obletnici vojne v Ukrajini napisal posebno pismo. V njem med drugim piše: “Od začetka vojne v Ukrajini so jezuitske organizacije služile in spremljale 100.765 ljudi, ki so bežali pred nasiljem. V koordinaciji evropskega Jezuitskega združenja za begunce in mreže Xavier v sodelovanju z nevladnimi organizacijami in lokalnimi partnerji je Družba Jezusova med drugimi storitvami zagotovila nujno pomoč, zatočišče, psihosocialno podporo, izobraževanje in integracijo …” 
Hvala vsem, ki podpirate delo Jezuitskega združenja za begunce Slovenije. Če želite tudi vi pomagati ljudem, ki zaradi preganjanja iščejo miru kot begunci po svetu, pokličite 031/636-964 ali obiščite spletno stran JRS.

Jezuiti so od začetka vojne pomagali več kot 100.000 ukrajinskim beguncem

Evropski direktor Jezuitskega združenja za begunce JRS p. Alberto Ares je ob drugi obletnici vojne v Ukrajini napisal posebno pismo. V njem med drugim piše: “Od začetka vojne v Ukrajini so jezuitske organizacije služile in spremljale 100.765 ljudi, ki so bežali pred nasiljem. V koordinaciji evropskega Jezuitskega združenja za begunce in mreže Xavier v sodelovanju z nevladnimi organizacijami in lokalnimi partnerji je Družba Jezusova med drugimi storitvami zagotovila nujno pomoč, zatočišče, psihosocialno podporo, izobraževanje in integracijo …” 
Hvala vsem, ki podpirate delo Jezuitskega združenja za begunce Slovenije. Če želite tudi vi pomagati ljudem, ki zaradi preganjanja iščejo miru kot begunci po svetu, pokličite 031/636-964 ali obiščite spletno stran JRS.

info begunci družba

Gradimo odprto družbo

Jezuiti so od začetka vojne pomagali več kot 100.000 ukrajinskim beguncem

Evropski direktor Jezuitskega združenja za begunce JRS p. Alberto Ares je ob drugi obletnici vojne v Ukrajini napisal posebno pismo. V njem med drugim piše: “Od začetka vojne v Ukrajini so jezuitske organizacije služile in spremljale 100.765 ljudi, ki so bežali pred nasiljem. V koordinaciji evropskega Jezuitskega združenja za begunce in mreže Xavier v sodelovanju z nevladnimi organizacijami in lokalnimi partnerji je Družba Jezusova med drugimi storitvami zagotovila nujno pomoč, zatočišče, psihosocialno podporo, izobraževanje in integracijo …” 
Hvala vsem, ki podpirate delo Jezuitskega združenja za begunce Slovenije. Če želite tudi vi pomagati ljudem, ki zaradi preganjanja iščejo miru kot begunci po svetu, pokličite 031/636-964 ali obiščite spletno stran JRS.

VEČ ...|28. 4. 2024
Jezuiti so od začetka vojne pomagali več kot 100.000 ukrajinskim beguncem

Evropski direktor Jezuitskega združenja za begunce JRS p. Alberto Ares je ob drugi obletnici vojne v Ukrajini napisal posebno pismo. V njem med drugim piše: “Od začetka vojne v Ukrajini so jezuitske organizacije služile in spremljale 100.765 ljudi, ki so bežali pred nasiljem. V koordinaciji evropskega Jezuitskega združenja za begunce in mreže Xavier v sodelovanju z nevladnimi organizacijami in lokalnimi partnerji je Družba Jezusova med drugimi storitvami zagotovila nujno pomoč, zatočišče, psihosocialno podporo, izobraževanje in integracijo …” 
Hvala vsem, ki podpirate delo Jezuitskega združenja za begunce Slovenije. Če želite tudi vi pomagati ljudem, ki zaradi preganjanja iščejo miru kot begunci po svetu, pokličite 031/636-964 ali obiščite spletno stran JRS.

Matjaž Merljak JRS

info begunci družba

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|24. 3. 2024
22 let JRS v Sloveniji

Jezuitsko združenje za begunce JRS v Sloveniji deluje že 22 let, ob tem je bil naš gost jezuitski provincial p. Miran Žvanut. Povedal je, kakšno je poslanstvo združenja, zakaj je pomembno za jezuite in za Cerkev, kako poteka pomoč zaradi vojne v Ukrajini, kakšen je pogled v prihodnost združenja ...

22 let JRS v Sloveniji

Jezuitsko združenje za begunce JRS v Sloveniji deluje že 22 let, ob tem je bil naš gost jezuitski provincial p. Miran Žvanut. Povedal je, kakšno je poslanstvo združenja, zakaj je pomembno za jezuite in za Cerkev, kako poteka pomoč zaradi vojne v Ukrajini, kakšen je pogled v prihodnost združenja ...

vzgoja duhovnost info begunci

Gradimo odprto družbo

22 let JRS v Sloveniji

Jezuitsko združenje za begunce JRS v Sloveniji deluje že 22 let, ob tem je bil naš gost jezuitski provincial p. Miran Žvanut. Povedal je, kakšno je poslanstvo združenja, zakaj je pomembno za jezuite in za Cerkev, kako poteka pomoč zaradi vojne v Ukrajini, kakšen je pogled v prihodnost združenja ...

VEČ ...|24. 3. 2024
22 let JRS v Sloveniji

Jezuitsko združenje za begunce JRS v Sloveniji deluje že 22 let, ob tem je bil naš gost jezuitski provincial p. Miran Žvanut. Povedal je, kakšno je poslanstvo združenja, zakaj je pomembno za jezuite in za Cerkev, kako poteka pomoč zaradi vojne v Ukrajini, kakšen je pogled v prihodnost združenja ...

JRS Matjaž Merljak

vzgoja duhovnost info begunci

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|25. 2. 2024
Srečanje voditeljev JRS iz Evrope

P. Robin Schweiger, direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije, nam je povedal, do kakšnih spoznanj so prišli na srečanju mreže Jezuitskih združenj za begunce v Evropi ter tudi osebno izkušnjo, ki ga je nagovorila. 

Srečanje voditeljev JRS iz Evrope

P. Robin Schweiger, direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije, nam je povedal, do kakšnih spoznanj so prišli na srečanju mreže Jezuitskih združenj za begunce v Evropi ter tudi osebno izkušnjo, ki ga je nagovorila. 

begunci info

Gradimo odprto družbo

Srečanje voditeljev JRS iz Evrope

P. Robin Schweiger, direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije, nam je povedal, do kakšnih spoznanj so prišli na srečanju mreže Jezuitskih združenj za begunce v Evropi ter tudi osebno izkušnjo, ki ga je nagovorila. 

VEČ ...|25. 2. 2024
Srečanje voditeljev JRS iz Evrope

P. Robin Schweiger, direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije, nam je povedal, do kakšnih spoznanj so prišli na srečanju mreže Jezuitskih združenj za begunce v Evropi ter tudi osebno izkušnjo, ki ga je nagovorila. 

JRS Matjaž Merljak

begunci info

Gradimo odprto družbo

Oddaja Gradimo odprto družbo je mesečna oddaja o begunskih in razvojnih tematikah. Pripravljamo jo v sodelovanju z Jezuitskim združenjem za begunce Slovenije (JRS Slovenije), ki ga vodi dr. p. Robin Schweiger. V oddajah poleg aktualnega intervjuja oz. aktualnega prispevka objavimo novice z begunsko tematiko iz domovini in tujine. Prva oddaja je bila na sporedu 11. februarja 2003.

JRS, Matjaž Merljak

Matjaž Merljak

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|1. 10. 2024
Joseph B. Fabry: Hoja za smislom

Bivanjsko praznino občutijo bogati in revni, mladi in stari, uspešni in neuspešni. Po izsledkih logoterapije jo poslovodje zapolnjujejo z nadurami, študentje pa z drogami. Avtor knjige z naslovom Hoja za smislom, Joseph Farbry, je zapisal, da je namenjena ljudem, ki so sicer zdravi, a se v občutju bivanjske izpraznjenosti počutijo bolne, ker v večini mrzličnih vsakodnevnih dejavnosti ne vidijo več globljega smisla. Izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi.

Joseph B. Fabry: Hoja za smislom

Bivanjsko praznino občutijo bogati in revni, mladi in stari, uspešni in neuspešni. Po izsledkih logoterapije jo poslovodje zapolnjujejo z nadurami, študentje pa z drogami. Avtor knjige z naslovom Hoja za smislom, Joseph Farbry, je zapisal, da je namenjena ljudem, ki so sicer zdravi, a se v občutju bivanjske izpraznjenosti počutijo bolne, ker v večini mrzličnih vsakodnevnih dejavnosti ne vidijo več globljega smisla. Izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi.

Tadej Sadar

odnosisvetovanje

Globine

VEČ ...|10. 9. 2024
O gradnji živega občestva

Tokrat smo razmišljali o odgovorih na vprašanja današnjega časa, ki jih lahko daje Cerkev po občestvu. Kaj sploh je živo občestvo in kako skrbeti za njegovo rast? Kakšna je vloga duhovnika v njem in kako vanj pritegniti oddaljene od Cerkve? Z nami je bil župnik iz župnije Ljubljana – Kašelj / Zalog Andrej Maksimilijan Gósek.

O gradnji živega občestva

Tokrat smo razmišljali o odgovorih na vprašanja današnjega časa, ki jih lahko daje Cerkev po občestvu. Kaj sploh je živo občestvo in kako skrbeti za njegovo rast? Kakšna je vloga duhovnika v njem in kako vanj pritegniti oddaljene od Cerkve? Z nami je bil župnik iz župnije Ljubljana – Kašelj / Zalog Andrej Maksimilijan Gósek.

Blaž Lesnik

duhovnostCerkevobčestvoevangelizacijamisijon

Naš pogled

VEČ ...|1. 10. 2024
Ko s srebrnino v laseh dosežemo sanje

Oktober je, kot mesec prej za mlajše učeče, pomemben, skoraj praznični dan za začetnike študente. Akademsko leto poživi univerzitetna okolja, vnese v vrtiljak vsakdanjih poti dodatno mero živahnosti, ki oznani dokončen sklep poletnega. Vključeni v dejavno, aktivno družbo se tega hitro navzamemo in dobimo tudi mi nek dodaten impulz za delo. Ker drug na drugega vplivamo. Lažje se je zbrati, se zavzeto lotevati česarkoli, ob delavnosti, ki jo zaznavamo okrog sebe.

Začetek akademskega leta je dobra podpora za širšo učečo se družbo. V zadnjih dneh smo deležni množice spodbud, ne bom rekla primerov dobrih praks - čeprav tudi teh, ampak življenjskih, poklicno kariernih zgodb izstopajočih, pogumnih in navdihujočih ljudi. Naj omenim le eno od teh, zgodbo gospe, ki si v mlajših letih ni mogla privoščiti študija, pa si je zanj vzela čas takoj po upokojitvi. Pred svojim sedemdesetim letom je diplomirala na univerzi. V letih študija je bila zgledna učenka, vedno pripravljena za izpit, urejenih zapiskov in s tem zelo zaželena kolegica ostalim mlajšim študentom, ki so pri njej našli ne samo vedno urejene in izpopolnjene zapiske, ampak gotovo tudi posebno oporo, če so kdaj sami klonili ali izgubili motivacijo za študij. 

Ob pogovoru z njo sem se tudi sama spraševala o njeni neomajnosti in prav gotovo zelo izstopajoči vztrajnosti. Da ne omenim nekega globljega zaupanja vase, ki ga izžareva, in v svoje sposobnosti, da zmore, čeprav veliko starejša od večine, opraviti zahtevno nalogo. Z dolgo in polno belo-sivo kito ter neko posebno milino, ki jo izžareva, gospa izstopa že sama po sebi, ko pa spoznamo še ozadje njene zavzetosti in odločnosti po uresničitvi sanj, pa nam postane razumljivo, zakaj tako. Lahko si predstavljamo, kako močno je doseženo vplivalo tudi na njeno pozitivno držo do sebe, in nenazadnje do številnih priložnosti, ki so nam dane tudi po zakonsko določeni meji pokoja. 

Pogosto zadnje dni mislim nanjo. Ne na dobo pokoja, na gospo. Sprašujem se, ob njeni zgodbi, kakšno bi lahko bilo življenje slehernega med nami, tudi moje, če bi si več upali-upala? Skratka, če bi ji bila (bolj)podobna. Če nas ne bi zaustavljala, do določene mere tudi naučena, sila strahu pred izgubo varnosti? Mnogi vztrajajo zaradi tega. Niso zadovoljni, radi bi drugače, kaj drugega, veseli jih drugačno delo, skoraj so že pozabili na svoje mladostne sanje, kaj bi radi bili, ko odrastejo. 

Ko odrastemo, pa naše poti pogosto drugače zavijejo in se prepletejo, in še preden se zavemo, nazaj ni več vrnitve. Lahko gremo pa z drugačno naravnanostjo naprej ali pa nekoliko zavijemo s poti. Toliko, da želenega občutka varnosti ne spustimo iz rok, se pa začnemo ozirati okrog sebe. Kaj vse še je, kar smo spregledali, dopustili, da je minilo? Kaj bi še radi izkusili, doživeli, česa novega bi se radi naučili, se izpopolnili, ali pa začeli na novo? Primarna vprašanja, ki jih pred nas postavlja tudi starost. Vsekakor ne bi smeli doseženih let enačiti z dokončnostjo, Bog ne daj z očitajočimi občutki zapravljenih priložnosti. Žal pa ravno to pogosto slišimo. 

Projekt Andragoškega centra Slovenije »Lahko.si«, ki je zaživel, ali že dobro utečeni vsakoletni tradicionalni projekt osveščanja o vseživljenjskem učenju, sta le dva primera, ki odražata vse učečo se družbo, v kateri živimo in nas nagovarja k pridobivanju novih veščin, znanj, k vedoželjnosti, radovednosti, ne glede na starost ali status. 


Ob mednarodnem dnevu starejših se, če nič drugega, lahko zazrem vase in hvaležno v svoja leta. Niso samoumevna. Niti eno. Bili so že velikokrat trenutki, ko se je zdelo, da jih bom nehala šteti. Da se je čaša napolnjena s časom zame iztekla. Ampak sem še tu in še polna radovednosti, tudi načrtov in upov. Na to se večkrat opomnim, ko me zajame brezvoljnost in kar nekakšna neprivlačna vdanost v usihanje storilnostne zagnanosti, da je in bo življenje polnejše ob novih in novih zanimanjih, tudi učenju, ob izstopanju iz utečenega ali pa, če bom vsaj del tistega, kar običajno zmorem, naredila drugače, in s tem morda celo bolje.


»Leta so samo številke« je naslov knjige, ki jo ob večerih te dni berem izmenično z romanom slovenske avtorice. Prva govori o spremembah, ki jih prinese življenje – o odnosih, ki se lahko podrejo, ljudje se razidejo, o izgubah vseh vrst, tudi telesne privlačnosti, ko telo opozarja po večji skrbnosti in podobno, no, druga knjiga pa je polna mladosti in študentske nepremagljivosti, ko je (še)vse mogoče, tudi sanje. 


Marsikaj je mogoče, naj bo začetek študijskega leta tudi za ostale, za katere bi rekli, prestare za študij, spodbuda po učenju in širjenju znanj ter vedenja. 

Naj ob Mednarodnem dnevu starejših omenim še - kot ženska, da pogrešam kolektivno podporo zrelosti, ki bi ji dopustila naraven izgled. Tako pa nas vse okrog opominja, da smo brez umetnih barv na sebi puste in pre/stare, morda bi kdo ob tem pripomnil, neurejene. Toda, to je že druga tema. 

Leta, starost naj bodo samo številke, življenje za vse nas pa v novih priložnostih neomejeno,  

si in vam želim.

Ko s srebrnino v laseh dosežemo sanje

Oktober je, kot mesec prej za mlajše učeče, pomemben, skoraj praznični dan za začetnike študente. Akademsko leto poživi univerzitetna okolja, vnese v vrtiljak vsakdanjih poti dodatno mero živahnosti, ki oznani dokončen sklep poletnega. Vključeni v dejavno, aktivno družbo se tega hitro navzamemo in dobimo tudi mi nek dodaten impulz za delo. Ker drug na drugega vplivamo. Lažje se je zbrati, se zavzeto lotevati česarkoli, ob delavnosti, ki jo zaznavamo okrog sebe.

Začetek akademskega leta je dobra podpora za širšo učečo se družbo. V zadnjih dneh smo deležni množice spodbud, ne bom rekla primerov dobrih praks - čeprav tudi teh, ampak življenjskih, poklicno kariernih zgodb izstopajočih, pogumnih in navdihujočih ljudi. Naj omenim le eno od teh, zgodbo gospe, ki si v mlajših letih ni mogla privoščiti študija, pa si je zanj vzela čas takoj po upokojitvi. Pred svojim sedemdesetim letom je diplomirala na univerzi. V letih študija je bila zgledna učenka, vedno pripravljena za izpit, urejenih zapiskov in s tem zelo zaželena kolegica ostalim mlajšim študentom, ki so pri njej našli ne samo vedno urejene in izpopolnjene zapiske, ampak gotovo tudi posebno oporo, če so kdaj sami klonili ali izgubili motivacijo za študij. 

Ob pogovoru z njo sem se tudi sama spraševala o njeni neomajnosti in prav gotovo zelo izstopajoči vztrajnosti. Da ne omenim nekega globljega zaupanja vase, ki ga izžareva, in v svoje sposobnosti, da zmore, čeprav veliko starejša od večine, opraviti zahtevno nalogo. Z dolgo in polno belo-sivo kito ter neko posebno milino, ki jo izžareva, gospa izstopa že sama po sebi, ko pa spoznamo še ozadje njene zavzetosti in odločnosti po uresničitvi sanj, pa nam postane razumljivo, zakaj tako. Lahko si predstavljamo, kako močno je doseženo vplivalo tudi na njeno pozitivno držo do sebe, in nenazadnje do številnih priložnosti, ki so nam dane tudi po zakonsko določeni meji pokoja. 

Pogosto zadnje dni mislim nanjo. Ne na dobo pokoja, na gospo. Sprašujem se, ob njeni zgodbi, kakšno bi lahko bilo življenje slehernega med nami, tudi moje, če bi si več upali-upala? Skratka, če bi ji bila (bolj)podobna. Če nas ne bi zaustavljala, do določene mere tudi naučena, sila strahu pred izgubo varnosti? Mnogi vztrajajo zaradi tega. Niso zadovoljni, radi bi drugače, kaj drugega, veseli jih drugačno delo, skoraj so že pozabili na svoje mladostne sanje, kaj bi radi bili, ko odrastejo. 

Ko odrastemo, pa naše poti pogosto drugače zavijejo in se prepletejo, in še preden se zavemo, nazaj ni več vrnitve. Lahko gremo pa z drugačno naravnanostjo naprej ali pa nekoliko zavijemo s poti. Toliko, da želenega občutka varnosti ne spustimo iz rok, se pa začnemo ozirati okrog sebe. Kaj vse še je, kar smo spregledali, dopustili, da je minilo? Kaj bi še radi izkusili, doživeli, česa novega bi se radi naučili, se izpopolnili, ali pa začeli na novo? Primarna vprašanja, ki jih pred nas postavlja tudi starost. Vsekakor ne bi smeli doseženih let enačiti z dokončnostjo, Bog ne daj z očitajočimi občutki zapravljenih priložnosti. Žal pa ravno to pogosto slišimo. 

Projekt Andragoškega centra Slovenije »Lahko.si«, ki je zaživel, ali že dobro utečeni vsakoletni tradicionalni projekt osveščanja o vseživljenjskem učenju, sta le dva primera, ki odražata vse učečo se družbo, v kateri živimo in nas nagovarja k pridobivanju novih veščin, znanj, k vedoželjnosti, radovednosti, ne glede na starost ali status. 


Ob mednarodnem dnevu starejših se, če nič drugega, lahko zazrem vase in hvaležno v svoja leta. Niso samoumevna. Niti eno. Bili so že velikokrat trenutki, ko se je zdelo, da jih bom nehala šteti. Da se je čaša napolnjena s časom zame iztekla. Ampak sem še tu in še polna radovednosti, tudi načrtov in upov. Na to se večkrat opomnim, ko me zajame brezvoljnost in kar nekakšna neprivlačna vdanost v usihanje storilnostne zagnanosti, da je in bo življenje polnejše ob novih in novih zanimanjih, tudi učenju, ob izstopanju iz utečenega ali pa, če bom vsaj del tistega, kar običajno zmorem, naredila drugače, in s tem morda celo bolje.


»Leta so samo številke« je naslov knjige, ki jo ob večerih te dni berem izmenično z romanom slovenske avtorice. Prva govori o spremembah, ki jih prinese življenje – o odnosih, ki se lahko podrejo, ljudje se razidejo, o izgubah vseh vrst, tudi telesne privlačnosti, ko telo opozarja po večji skrbnosti in podobno, no, druga knjiga pa je polna mladosti in študentske nepremagljivosti, ko je (še)vse mogoče, tudi sanje. 


Marsikaj je mogoče, naj bo začetek študijskega leta tudi za ostale, za katere bi rekli, prestare za študij, spodbuda po učenju in širjenju znanj ter vedenja. 

Naj ob Mednarodnem dnevu starejših omenim še - kot ženska, da pogrešam kolektivno podporo zrelosti, ki bi ji dopustila naraven izgled. Tako pa nas vse okrog opominja, da smo brez umetnih barv na sebi puste in pre/stare, morda bi kdo ob tem pripomnil, neurejene. Toda, to je že druga tema. 

Leta, starost naj bodo samo številke, življenje za vse nas pa v novih priložnostih neomejeno,  

si in vam želim.

Nataša Ličen

komentar

Komentar tedna

VEČ ...|27. 9. 2024
Matej Cepin: Kakšna je Cerkev na Slovenskem na pragu novega pastoralnega leta?

Začetek šolskega leta je vedno čas prehoda, čas novega ritma, novih poudarkov in tudi čas načrtovanja. To najbolj občutimo starši šoloobveznih otrok in pedagoški delavci, pozna pa se tudi pri mnogih drugih poklicih.

V Cerkvi na Slovenskem se pastoralno leto običajno začne s pastoralnimi tečaji. Gre za poldnevne dogodke, praviloma organizirane v vseh šestih škofijah, ki se jih udeležujejo predvsem duhovniki, v manjši meri pa tudi drugi pastoralni sodelavci.

V čast mi je bilo, da so odgovorni k izvedbi letošnjih pastoralnih tečajev povabili Socialno akademijo. September je bil zato zame, pa tudi za s. Andrejo Godnič in Benjamina Siterja, ki sem ju povabil k izvedbi, mesec mnogih srečanj in mnogih poti. Na Mirenskem gradu, v Kančevcih, v Ljubljani, Novem mestu in Celju smo se srečali z okoli 300 duhovniki in laiškimi sodelavci iz vseh šestih škofij.

Z vami bi rad podelil nekaj svojih opažanj o tem, v kakšni kondiciji Cerkev na Slovenskem vstopa v novo pastoralno leto.

Komentar je pripravil Matej Cepin, direktor Socialne akademije.

Matej Cepin: Kakšna je Cerkev na Slovenskem na pragu novega pastoralnega leta?

Začetek šolskega leta je vedno čas prehoda, čas novega ritma, novih poudarkov in tudi čas načrtovanja. To najbolj občutimo starši šoloobveznih otrok in pedagoški delavci, pozna pa se tudi pri mnogih drugih poklicih.

V Cerkvi na Slovenskem se pastoralno leto običajno začne s pastoralnimi tečaji. Gre za poldnevne dogodke, praviloma organizirane v vseh šestih škofijah, ki se jih udeležujejo predvsem duhovniki, v manjši meri pa tudi drugi pastoralni sodelavci.

V čast mi je bilo, da so odgovorni k izvedbi letošnjih pastoralnih tečajev povabili Socialno akademijo. September je bil zato zame, pa tudi za s. Andrejo Godnič in Benjamina Siterja, ki sem ju povabil k izvedbi, mesec mnogih srečanj in mnogih poti. Na Mirenskem gradu, v Kančevcih, v Ljubljani, Novem mestu in Celju smo se srečali z okoli 300 duhovniki in laiškimi sodelavci iz vseh šestih škofij.

Z vami bi rad podelil nekaj svojih opažanj o tem, v kakšni kondiciji Cerkev na Slovenskem vstopa v novo pastoralno leto.

Komentar je pripravil Matej Cepin, direktor Socialne akademije.

Matej Cepin

komentardružbaduhovnostizobraževanjevzgojaodnosi

Doživetja narave

VEČ ...|27. 9. 2024
Zaživela je Magdalenina romarska pot

Spregovorili smo o novi pohodniški in romarski poti, ki vključuje tri kraje, s katerimi je bilo povezano življenje mistikinje Magdalene Gornik: Sodražica, Fara na Blokah in Nova Štifta. Dolga je 37 km in primerna tako za hojo kot kolesarjenje. Več o poti in življenju Magdalene Gornik sta povedala sodraški župnik Franci Bizjak in prof. geografije Ludvik Mihelič.

Zaživela je Magdalenina romarska pot

Spregovorili smo o novi pohodniški in romarski poti, ki vključuje tri kraje, s katerimi je bilo povezano življenje mistikinje Magdalene Gornik: Sodražica, Fara na Blokah in Nova Štifta. Dolga je 37 km in primerna tako za hojo kot kolesarjenje. Več o poti in življenju Magdalene Gornik sta povedala sodraški župnik Franci Bizjak in prof. geografije Ludvik Mihelič.

Blaž Lesnik

Magdalena GornikromanjehojaSodražicaromarska potromarski turizem

Kulturni utrinki

VEČ ...|4. 10. 2024
Koncert APZ France Prešeren Kranj

Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj pripravlja zanimiva koncerta slovenskih popularnih skladb v zborovski preobleki (5. in 6. 10). Predsednica zbora Eva Jelovčan nam je predstavila program in povabila na koncert!

Koncert APZ France Prešeren Kranj

Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj pripravlja zanimiva koncerta slovenskih popularnih skladb v zborovski preobleki (5. in 6. 10). Predsednica zbora Eva Jelovčan nam je predstavila program in povabila na koncert!

Jože Bartolj

kulturaglasbaAPZ France Prešeren KranjEva JelovčanNabiralci zvezd

Vabilo na pot

VEČ ...|4. 10. 2024
Pester pohodniški prvi oktobrski konec tedna

Pogledali smo v pester romarsko-pohodniški konec tedna. Napovedali smo prvo peš romanje Po poteh Magdalene Gornik, oktobrsko romanje po Rožnovenski poti, voden pohod po krajšem delu Poti cistercijanov, v dolini Soče pa se odvija Festival pohodništva.

Pester pohodniški prvi oktobrski konec tedna

Pogledali smo v pester romarsko-pohodniški konec tedna. Napovedali smo prvo peš romanje Po poteh Magdalene Gornik, oktobrsko romanje po Rožnovenski poti, voden pohod po krajšem delu Poti cistercijanov, v dolini Soče pa se odvija Festival pohodništva.

Blaž Lesnik

rekreacijaromanjepohodništvonaravašport

Spominjamo se

VEČ ...|4. 10. 2024
Spominjamo se dne 4. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 4. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Življenje išče pot

VEČ ...|4. 10. 2024
Kako biti sočutna opora žalujočim?

Vsi smo se že ali pa se še bomo soočili z izgubo ljubljene osebe. Velikokrat pa smo ljudje v stiski, ko nekdo od bližnjih doživi izgubo in ne vemo kako se na to odzvati. Predsednico Slovenskega društva Hospic Renata Jakob Roban je spregovorila o tem kako biti sočutna opora žalujočim. 

Kako biti sočutna opora žalujočim?

Vsi smo se že ali pa se še bomo soočili z izgubo ljubljene osebe. Velikokrat pa smo ljudje v stiski, ko nekdo od bližnjih doživi izgubo in ne vemo kako se na to odzvati. Predsednico Slovenskega društva Hospic Renata Jakob Roban je spregovorila o tem kako biti sočutna opora žalujočim. 

Jon Kanjir

duhovnostsvetovanježalovanjehospicsočutje