Tudi hrana lahko lepo pomaga pri ohranjanju zdravja in pri preprečevanju prehladov. Prehrana naj bo pestra, mešana, bogata s sadjem in zelenjavo. Hkrati poskrbimo, da bomo redno imeli obroke, ne da bo prvi obrok šele popoldne, na pragu večera. Pri sadju so na prvem mestu domača jabolka, sledijo pomaranče, mandarine, grenivke, zlasti rdeče, tudi kakšne fige, suhe slive ... Zelenjava naj bo sezonska: por, zelje - sveže ali kislo, kisla repa, sveža koleraba ... Zelo bogat s C vitaminom in železom je peteršilj. Svežega narežemo in damo na kruh, namazan z maslom. Sicer pa ga jedem dodajamo ob koncu priprave oziroma kuhanja, lahko ga postrežemo v posebni skodelici in si ga vsak po okusu dodaja. Zdravju koristita tudi česen in čebula, sploh sveža, presna. Čebulo naprimer lahko za malico narežemo in ponudimo k suhi salami. Lahko jo umešamo k skuti, pokapljamo z bučnim oljem ...

Zrezke solimo, povaljamo v moki in nato v jajcu, nazadnje pa še v drobtinah in položimo v vročo maščobo. Če pripravljamo po pariško, jih samo povaljamo v moki in jajcu ter položimo v maščobo. Slednje naj bo ravno prav, da zrezki lepo plavajo v njej. Če imamo samo olje in se peni, je to verjetno zaradi slabe kvalitete olja. Najboljša je kombinacija: pol olja, pol svinjske masti. Paniran zrezek (ali pa zelenjava) pa se lahko pripravi tudi brz cvrtja v olju, in sicer se popeče v pečici. Položimo ga na pomaščen peki papir. Ja pa tak zrezek bolj suh v primerjavi s tistim, ki je ocvrt.   

Poslušalka je prosila za kakšen recept iz stročjega fižola maslenca in kako ga shraniti za zimo. Sestra Nikolina ji je odgovorila, da ga lahko konzervira z zamrzovanjem ali vlaganjem v kozarce. Iz tega fižola se lahko pripravljajo juhe, prikuhe in solate. Pri juhi lahko dodamo malo korenčka (to bo tudi za barvno popestritev) in krompir ter drugo zelenjavo. Lahko jo pripravljamo s praženjem zelenjave ali pa da maščobi dodamo žličko moke in nato na kratko narezan fižol in skupaj pražimo. Juha naj vre samo toliko, da je zelenjava kuhana, sicer izgubi na kvaliteti. Poslušalka lahko pripravi tudi goveji golaž s stročjim fižolom, sploh kadar ima nekoliko manj govejega mesa. Fižol dodamo, ko se meso že duši in je napol mehko. Tudi tu se poda korenček. Naredimo lahko tudi narastek: fižol (in drugo zelenjavo) skuhamo, naložimo v skledo in prelijemo z bešamelom, na vrhu naribamo sir ter spečemo. Najhitreje pripravljena jed je, če fižol skuhamo in zabelimo (z maslom, ocvirki, zaseko, drobtinami ...), po želji dodamo še kislo smetano ...  

Smo v sezoni bučk, ki so vsestranska zelenjava, iz njih lahko pripravimo zelo veliko jedi. Nekaj receptov ste lahko slišali v tokratni oddaji: dušene bučke, bučke v solati, gratinirane oziroma zapečene bučke, bučke v pivovem testu, zrezki iz bučk in zavitek iz bučk. Še več nasvetov sestre Nikoline lahko najdete na posebni spletni strani.

Iz kolerabe, ki je aktualna zelenjava v tem času in že pridno raste na naših vrtovih, je koleraba. Uporabim jo lahko za prilogo, tako da jo tanko narezano skuhamo ali pa pražimo. Počasi jo, brez dodatka tekočine, dušimo do mehkega. Iz nje lahko naredimo odlično juho. Sestra Nikolina je povedala, da h kolerabi lahko dodamo še korenček zraven in/ali krompir. Lahko jo delamo tudi po načinu praženja in zelo prav nam pride malo čiste juhe, ki je ostala od prejšnjega dne. Dobro je, če najprej raztopimo malo olja ali malo masla, dodamo žličko pirine moke in pomešamo. Na to dodamo zelenjavo, mešamo in pražimo, na koncu pa zalijemo s potrebno tekočino. Solimo in dodamo začimbe (malo timijana npr.). Ko je zelenjava mehka, juho odstavimo. Tako bomo pridobili na okusu in hranljivosti. Juho lahko obogatimo z žlico kisle smetane, po želji lahko potresemo s svežim narezanim drobnjakom ali peteršiljem. 

Pogledali smo na naše vrtove: katera so aktualna opravila, kaj vse že pobiramo, kaj v tem času na novo sadimo ali sejemo. Močni nalivi, toča ter sunki vetra so poškodovali vrtnine. Kaj se bo še obraslo in kaj je boljše zamenjati oz. nadomestiti z novimi posevki. V studiu smo gostili Fanči Perdih, vodjo prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji, Amarant. 

Na sam Veliki petek smo govorili o hrani, o našem odnosu do hrane in o tem, kakšen zgled dajemo otrokom na tem področju. Tanja Dominko je povabila pediatrinjo Tina Kaparić Kersnik in prehransko svetovalko Barbara Zajc Tekavec. Spregovorili sta o procesu učenja novih navad, ki so jih deležni prehranjeni otroci v otroški bolnišnici Šentvid pri Stični.

Mineva osem mesecev, kar je Ustavno sodišče, dokler na pobudo dr. Uroša Stepišnika ne odloči v postopku za oceno ustavnosti Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja, ter nekaterih določbah Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih in Zakona o vodah, z začasno odredbo, kmetom, ki imajo zemljišča na teh območjih, prepovedalo uporabo vseh fitofarmacevtskih sredstev.