Večina slovenskih kmetov svoje živali pozna po imenu. Redimo jih z ljubeznijo in spoštovanjem. Krava pri nas prej dobi veterinarsko pomoč kot človek prikliče zdravnika. To je realnost, ne floskula… In medtem ko se govori o dobrobiti živali, se nihče ne vpraša, kako je mogoče, da je zelenjava v trgovini cenejša od vode. Koliko migrantov v južni Evropi je zanjo delalo brez plačila? Koliko čebel je umrlo zaradi monokultur? Koliko otrok pobira avokado za »zdrave jedilnike« tistih, ki nam očitajo neetičnost, se sprašuje kmet Matej Potokar.

To je zelo sezonska juha, ki jo lahko pripravimo kot kremno. Lahko vključimo še kakšno drugo zelenjavo, kot je na primer korenček, kakšno rezino zelene ali imamo v skrinji malo blanširane kolerabice, kakšen krompir. Šparglje očistimo, tanko olupimo, glavico odrežemo, ostalo narežemo. Na malo maščobe pražimo čebulo, nato dodamo narezan korenček in krompir ter narezane šparglje. Posolimo in prilijemo tekočino (vodo ali ostanek kakšne druge juhe). Ko je zelenjava mehka, odstranimo vršičke in juho s paličnim mešalnikom zmiksamo. Po želji dodamo še poper in kakšno vejico peteršilja. Juho izboljša žlica kisle smetane. Če je preredka, v juho zakuhamo žlico pirine moke z dvema žlicama jogurta. Na koncu ne pozabimo v juho dati vršičkov. Zraven lahko ponudimo popečene kruhove kocke ali pa zlate kroglice. Če imamo veliko špargljev, jo lahko pripravimo brez dodatka druge zelenjave. Če želimo pripravljati bolj dietno juho, dajmo šparglje kuhat v vrelo vodo in ko je kuhana, jo takoj odstavimo, ne vre daljši čas.  

O izzivih pridelave zelenjave, kot jih je na marčevskem posvetu o »Prihodnosti kmetijstva in hrane v luči novih izzivov«, nanizala mag. Lea Žnidarič s kmetije Lesarovi. Pa o novem nemškem kmetijskem ministru in apelu ZZS, za vključitev prepovedi prodaje kmetijskih in prehrambnih izdelkov pod nabavno ceno v novi Zakon o hrani.

Tudi hrana lahko lepo pomaga pri ohranjanju zdravja in pri preprečevanju prehladov. Prehrana naj bo pestra, mešana, bogata s sadjem in zelenjavo. Hkrati poskrbimo, da bomo redno imeli obroke, ne da bo prvi obrok šele popoldne, na pragu večera. Pri sadju so na prvem mestu domača jabolka, sledijo pomaranče, mandarine, grenivke, zlasti rdeče, tudi kakšne fige, suhe slive ... Zelenjava naj bo sezonska: por, zelje - sveže ali kislo, kisla repa, sveža koleraba ... Zelo bogat s C vitaminom in železom je peteršilj. Svežega narežemo in damo na kruh, namazan z maslom. Sicer pa ga jedem dodajamo ob koncu priprave oziroma kuhanja, lahko ga postrežemo v posebni skodelici in si ga vsak po okusu dodaja. Zdravju koristita tudi česen in čebula, sploh sveža, presna. Čebulo naprimer lahko za malico narežemo in ponudimo k suhi salami. Lahko jo umešamo k skuti, pokapljamo z bučnim oljem ...

Zrezke solimo, povaljamo v moki in nato v jajcu, nazadnje pa še v drobtinah in položimo v vročo maščobo. Če pripravljamo po pariško, jih samo povaljamo v moki in jajcu ter položimo v maščobo. Slednje naj bo ravno prav, da zrezki lepo plavajo v njej. Če imamo samo olje in se peni, je to verjetno zaradi slabe kvalitete olja. Najboljša je kombinacija: pol olja, pol svinjske masti. Paniran zrezek (ali pa zelenjava) pa se lahko pripravi tudi brz cvrtja v olju, in sicer se popeče v pečici. Položimo ga na pomaščen peki papir. Ja pa tak zrezek bolj suh v primerjavi s tistim, ki je ocvrt.   

Poslušalka je prosila za kakšen recept iz stročjega fižola maslenca in kako ga shraniti za zimo. Sestra Nikolina ji je odgovorila, da ga lahko konzervira z zamrzovanjem ali vlaganjem v kozarce. Iz tega fižola se lahko pripravljajo juhe, prikuhe in solate. Pri juhi lahko dodamo malo korenčka (to bo tudi za barvno popestritev) in krompir ter drugo zelenjavo. Lahko jo pripravljamo s praženjem zelenjave ali pa da maščobi dodamo žličko moke in nato na kratko narezan fižol in skupaj pražimo. Juha naj vre samo toliko, da je zelenjava kuhana, sicer izgubi na kvaliteti. Poslušalka lahko pripravi tudi goveji golaž s stročjim fižolom, sploh kadar ima nekoliko manj govejega mesa. Fižol dodamo, ko se meso že duši in je napol mehko. Tudi tu se poda korenček. Naredimo lahko tudi narastek: fižol (in drugo zelenjavo) skuhamo, naložimo v skledo in prelijemo z bešamelom, na vrhu naribamo sir ter spečemo. Najhitreje pripravljena jed je, če fižol skuhamo in zabelimo (z maslom, ocvirki, zaseko, drobtinami ...), po želji dodamo še kislo smetano ...  

Smo v sezoni bučk, ki so vsestranska zelenjava, iz njih lahko pripravimo zelo veliko jedi. Nekaj receptov ste lahko slišali v tokratni oddaji: dušene bučke, bučke v solati, gratinirane oziroma zapečene bučke, bučke v pivovem testu, zrezki iz bučk in zavitek iz bučk. Še več nasvetov sestre Nikoline lahko najdete na posebni spletni strani.

Iz kolerabe, ki je aktualna zelenjava v tem času in že pridno raste na naših vrtovih, je koleraba. Uporabim jo lahko za prilogo, tako da jo tanko narezano skuhamo ali pa pražimo. Počasi jo, brez dodatka tekočine, dušimo do mehkega. Iz nje lahko naredimo odlično juho. Sestra Nikolina je povedala, da h kolerabi lahko dodamo še korenček zraven in/ali krompir. Lahko jo delamo tudi po načinu praženja in zelo prav nam pride malo čiste juhe, ki je ostala od prejšnjega dne. Dobro je, če najprej raztopimo malo olja ali malo masla, dodamo žličko pirine moke in pomešamo. Na to dodamo zelenjavo, mešamo in pražimo, na koncu pa zalijemo s potrebno tekočino. Solimo in dodamo začimbe (malo timijana npr.). Ko je zelenjava mehka, juho odstavimo. Tako bomo pridobili na okusu in hranljivosti. Juho lahko obogatimo z žlico kisle smetane, po želji lahko potresemo s svežim narezanim drobnjakom ali peteršiljem.